Slovenska vladna delegacija, ki so jo sestavljali premier Lojze Peterle, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in minister za finance dr. Marko Kranjec, je z obiskom pri predsedniku luksemburške vlade Jacquesu Santerju končala šestdnevni obisk v državah Beneluksa. Obisk se je začel v Haagu, kjer je Rupel sogovornike opozoril, da se Slovenija v demokratičnih procesih ravna po evropskih merilih in da želi postati del evropske integracije. Pred odhodom republiške delegacije v Bruselj je Lojzeta Peterleta sprejel nizozemski predsednik vlade Ruud Lubbers, ki je pozorno poslušal razlago slovenskih namenov in pokazal razumevanje za slovenske želje po demokratizaciji in osamosvojitvi. Obisk slovenske vladne delegacije se je nadaljeval v Belgiji. Tam sta jo med drugim sprejela član komisije Evropske skupnosti Abel Matutes in belgijski premier Wilfried Martens. Uspešen obisk držav Beneluksa se je končal v Luksemburgu.

Po vrnitvi v Slovenijo je delegacija sklicala novinarsko konferenco, na kateri so predstavili ključne poudarke šestdnevnega obiska. Lojze Peterle je povedal, da je bil glavni namen obiska Evropejcem predstaviti slovenske politične cilje in zbrati odzive. V tem pogledu je bil po mnenju Peterleta obisk uspešen. Opozoril je, da so predstavniki evropskih institucij do osamosvajanja Slovenije nekoliko konservativnejši od evropskih političnih strank. Evropska skupnost je še vedno poudarjala enotnost Jugoslavije, vendar je dopuščala možnost, da se ji Slovenija lahko priključi. Kljub nekoliko bolj zadržanemu pogledu Evropske skupnosti na reševanje jugoslovanskega vprašanja je Peterle ostal pozitiven: »Delegacija slovenske vlade je storila vse, da bi se stališča Evropske skupnosti spremenila, kar pa ne gre čez noč. Toda smemo upati, da se bo zadeva za Slovenijo dobro razvijala, dogovorili smo se za neposredne stike in komunikacijo.«

Minister za finance Marko Kranjec je dejal, da je delegacija pustila dober vtis, saj so se na obisk dobro in konkretno pripravili. Povedal je še, da so Nizozemci ponudili tehnično pomoč na finančnem področju, Luksemburžani pa pomoč pri graditvi hotela višje kategorije v Ljubljani in prestrukturiranju črne metalurgije ter financah. »Naše obveznice naj bi dobile prostor na mednarodnem tržišču,« je bil optimističen Kranjec.

Dimitrij Rupel je v izjavi zanikal sporočila ASP, da naj bi se z Wilfriedom Martensom pogovarjal o arbitraži OZN in KEVS v jugoslovanskem sporu, čeprav bi se Slovenija s tem strinjala.

Konec obiska delegacije slovenske skupščine v Litvi

Demosovo vlada se je zavedala pomembnosti mednarodne podpore pri slovenskih demokratizacijskih in osamosvojitvenih težnjah, zato je tkanju dobrih mednarodnih odnosov namenjala posebno pozornost. V istem tednu, ko je slovenska vladna delegacija pod vodstvom Lojzeta Peterleta obiskala države Beneluksa, se je delegacija slovenske skupščine mudila v Litvi. Delegacijo so na tridnevnem obisku v Litvi sestavljali Matjaž Šinkovec, Anton Tomažič in Jože Smole, ki so z vodilnimi litovskimi politiki opravili mnogo pomembnih pogovorov. V času obiska so bili v Vilni še vedno vidni sledovi krvavega nasilja sovjetske armade na tamkajšnje tiskovno in RTV-središče. Oborožene sile sovjetske armade so v noči z 12. na 13. januar 1991 z uporabo nasilja nastopile proti samoodločbi prebivalcev Litve in demokratično izvoljenim organom Republike Litve. Napad na litovsko suverenost so takrat ostro obsodili tudi v slovenski vladi. Vodja skupščinske delegacije Matjaž Šinkovec je bil v času obiska prisoten na slovesnem zasedanju litovskega parlamenta ob dnevu neodvisnosti, na katerem je v litovščini povedal, da je Slovenija že dvakrat podprla prizadevanja litovskega naroda za samostojno državo.

Delegacija se je na tridnevnem obisku sestala s predsednikom vrhovnega sovjeta Litve Vytautasom Landsbergisom, ki je izrazil zanimanje za denarno plat osamosvajanja, zato so bili v Slovenijo pripravljeni poslati svoje izvedence za finančno-monetarna vprašanja. S podpredsednikom litovske vlade Vytautasom Pakilinškisom pa so se dogovorili, da bodo preko slovenskega predstavnika v Moskvi Ivana Goleta vzpostavili neposredne stike med podjetji iz obeh republik. Delegacija slovenske skupščine Slovenije se je med obiskom v Litvi srečala tudi z estonskim in latvijskim predsednikom, ki sta oba izrazila veliko zanimanje za vzpostavitev ali razširitev odnosov in sodelovanje med državami.

Avtor: Andraž Koželnik