Kakor je bila za slovensko osamosvojitev pomembna njena ustavnopravna podlaga, je bilo med konkretnimi koraki političnega osamosvajanja pomembno tudi sprejetje Resolucije o predlogu za sporazumno razdružitev Socialistične federativne republike Jugoslavije. Potem ko so čez dan med delegati slovenske skupščine potekali usklajevalni pogovori, je predsednik skupščine dr. France Bučar zvečer za televizijo že lahko izjavil, da je vsebina resolucije med strankami usklajena. Pojasnil je tudi, da gre za ponudbo Jugoslaviji za mirno razdružitev na dve ali več neodvisnih držav, ki jo je Slovenija nameravala nasloviti na preostale republike, v vednost pa poslati tudi zvezni skupščini.

Slovenska stališča za mednarodno javnost

Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v Kölnu ob robu obiska sejma bele tehnike in kuhinj odgovarjal na novinarska vprašanja o prihodnji politični poti Slovenije, pri čemer je ponovil težnje Slovenije po mirni in demokratični razdružitvi Jugoslavije. Poudaril je, da je po pogovorih, ki so sledili večstrankarskim volitvam preteklo pomlad, postalo jasno, da so razlike v konceptualnih pogledih na prihodnjo ureditev Jugoslavije postale tolikšne, da niti federacija niti konfederacija ne prideta več v poštev in je ob grožnjah jugoslovanske armade mogoča le še samostojna pot.

»Vsi nam čestitajo za razvoj demokracije in vlogo, ki jo ima Slovenija pri tem v Jugoslaviji. Priznavajo nam pravico do samoodločbe. Večina sicer želi integralno oziroma enotno Jugoslavijo, vendar pa nam hkrati pravijo: kakor se boste odločili znotraj Jugoslavije, takšno odločitev bomo sprejeli,« je Peterle komentiral stališča mednarodne skupnosti do razvoja v Sloveniji in na novinarsko vprašanje glede dvomov o uspehu politične in gospodarske osamosvojitve odgovoril: »Glede na bojazen, kaj bo z nami, si prizadevamo, da bi ustvarili čim večje zaupanje v Slovenijo, zato posebno pozornost namenjamo informiranju čim širšega kroga. S temi razlagami nimamo težav in partnerje v pogovorih navadno prepričamo.«

O iskanju političnih zaveznikov samostojne Slovenije na mednarodnem parketu so na novinarski konferenci v Ljubljani spregovorili tudi člani delegacije slovenske skupščine, ki so se vrnili z večdnevnega obiska v Litvi in ga ocenili kot zelo uspešnega. Takrat še sovjetska republika je organizirala praznovanje v počastitev razglasitve samostojne države Litve februarja 1918 in na slovesnost povabila tudi predstavnike Slovenije. Srečanje je bilo po besedah delegatov Matjaža Šinkovca, Jožeta Smoleta in Antona Tomažiča v prvi vrsti izraz slovenske podpore Litovcem v njihovih prizadevanjih za ponovno državno samostojnost. Delegacija je bila v glavnem mestu Vilna sprejeta zelo toplo, poleg slovesnosti pa so se med drugim udeležili pomembnih pogovorov tako s predsednikom Litve Vitautasom Landsbergisom kot predsednikoma drugih dveh pribaltskih držav, Latvije in Estonije.

Avtor: Blaž Karlin