Dva amandmaja

Sprejet in razglašen je bil 99. amandma k veljavni slovenski ustavi, s katerim je Slovenija zveznim organom odvzela vse pristojnosti v zvezi z izvajanjem suverenih pravic, ki so bile dotlej prenesene na zvezno raven. S tem je bila razdružitev ustavnopravno že udejanjena, saj je bil slovenski ustavni sistem dokončno izločen iz jugoslovanskega, vse zakonodajne pristojnosti pa je tako Slovenija tudi na ustavni ravni prevzela nase.

Parlament je odločal tudi o tem, da bi s slovenske zastave odstranili totalitarni simbol. Po poročanju časnika Delo so nasprotniki predloga iz opozicijskih strank svoje nestrinjanje izražali z besedami, da je treba državno simboliko reševati celovito. 100. amandma, ki ga je predlagala ustavna komisija, zagovarjali pa večinoma poslanci koalicije Demos, ni bil sprejet, saj ga je s potrebno dvotretjinsko večino podprl le »zbor občin«, medtem ko sta ga »zbor združenega dela« in »družbenopolitični zbor« zavrnila.

Resolucija o razdružitvi

Parlament je s 173 glasovi za, enim proti in dvema vzdržanima izglasoval »Resolucijo skupščine Republike Slovenije za sporazumno razdružitev Socialistične federativne republike Jugoslavije.« Iz nje izhaja, naj se SFRJ s sporazumom republik razdruži na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. Nove države, ki bodo nastale z razdružitvijo, so suverene in imajo vsaka na svojem ozemlju vso oblast. Z razdružitvijo se zavezujejo k spoštovanju obstoječih meja in ozemeljske celovitosti. Resolucija predvideva medsebojno priznanje polne mednarodne subjektivitete. Republike bodo postopek razdružitve izvedle postopno, sporazumno in v razumnem roku.

Sprejet je bil tudi sklep o pogajalski ekipi, v katero so bili imenovani predsednik vlade Lojze Peterle, predsednik parlamenta dr. France Bučar in predsednik predsedstva Milan Kučan. Slovenija je predlagala tri sklope pogovorov: o prihodnji ureditvi razmerij, katerih temelj naj bo pravica do samoodločbe, o razdelitvi pravic in obveznosti ter o ureditvi prehodnega obdobja.

Sachs: Najprej privatizacija!

Harvardski profesor in strokovnjak za zdravljenje gospodarstev s hiperinflacijo Jeffrey Sachs je v pogovoru o osamosvajanju in slovenski gospodarski prihodnosti poudaril, da gre za zapleten proces, ki zahteva celovit sistem tržnega gospodarstva, ki vključuje bančni, denarni in davčni sistem. Po njegovem trdnem prepričanju se najbolj mudi s privatizacijo, ker brez lastništva ni mogoče vzpostaviti celovitega gospodarskega sistema. Dejal je še, da je nujno poglabljanje odnosov z gospodarstvi zahodne Evrope, da pa naj Slovenija ne pretrga gospodarskih odnosov z drugimi jugoslovanskimi republikami.

Avtor: Lenart Rihar