Skoči do osrednje vsebine

18. 2. 1991: Ante Marković prišel v Ljubljano reševat zvezno blagajno

Jugoslovanski premier Ante Marković je prišel v Ljubljano na pogovore s slovenskim vodstvom s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom na čelu. Obenem bi rada jugoslovanska oblast razširila pristojnosti zveznih organov. Hkrati pa je na ravni republik življenje potekalo v drugačni resničnosti. Tako je Srbija že poskušala z lokalnimi referendumi razširiti svoje ozemlje na območju Slavonije. V Sloveniji pa so nekatere znane osebnosti pozivale k odložitvi razprave o novi slovenski zastavi.
Lojze Peterle in Ante Marković.

Lojze Peterle in Ante Marković. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Ante Marković v iskanju rešitev za polnjenje zveznega proračuna

S predsednikom jugoslovanske vlade Antejem Markovićem so se srečali Lojze Peterle, dr. France Bučar in Ivan Oman. Glavna tema pogovorov je bila, kako si zvezna vlada želi zagotoviti minimalne standarde pravnega in gospodarskega reda, dokler ne bi bil sprejet nov dogovor. Zvezna vlada je namreč vložila v obravnavno sveženj dvanajstih zakonov, ki naj bi zagotovili ta red, obenem pa je bilo jasno, da bi rada razširila pristojnosti zveznih organov. Marković se je namreč v Ljubljano prišel osebno prepričat, ali Slovenija res ne namerava nameniti več od načrtovanih približno štirih milijard dinarjev prispevka v zvezni proračun. Ta znesek je namreč predstavljal le tretjino zneska obveznosti, ki jih je Slovenija plačala v prejšnjem letu. Zvezno vlado je skrbelo finančno stanje zveznega proračuna tudi zato, ker je zmanjkovalo denarja za plače v jugoslovanski vojski, kar je povzročalo dodatne napetosti na političnem parketu.

Zvezna vlada je želela z novim zakonskim svežnjem, ki naj bi bil sprejet po kratkem postopku, vztrajati pri vtisu, da zvezna država deluje. Zakonske spremembe so predvidevale tudi več pooblastil zvezne vlade na področju vojske, vojaške obveznosti in podobno. Večina republik je v teh spremembah videla ogrožanje lastne suverenosti in poskus večje centralizacije.

Lokalni referendumi v Slavoniji kot prvi poskusi širjenja Srbije

Predstavniki hrvaške oblasti so bili zgroženi nad početjem Srbije na območju občine Vinkovci. V enajstih vaseh, kjer je bilo srbsko prebivalstvo v večini, so namreč na lastno pest izvedli referendum o priključitvi teh vasi vukovarski občini. Dogajanje na tem območju je bilo že dalj časa napeto, saj se je podoben poskus zgodil že v občini Pakrac in drugje na območju Knina. Hrvaška je proti takšnim občinam sicer že izrekla gospodarske sankcije, vendar se niso izkazale za učinkovite. Hrvaška je bila prepričana, da se bodo provokacije s protesti, lokalnimi referendumi in podobnim nadaljevale ter postale stalnica do maja, ko naj bi predsednika jugoslovanskega predsedstva, srbskega predstavnika Borisava Joviča zamenjal hrvaški predstavnik Stjepan Mesić.

Poziv k odložitvi razprave o novi slovenski zastavi

Na ustavno komisijo je bilo naslovljeno javno pismo s prošnjo, da se z dnevnega reda zasedanja skupščine umakne predlog za spremembo zastave Republike Slovenije. Na tiskovni konferenci so javni poziv predstavili Ciril Zlobec, Lev Kreft in Ciril Ribičič, sopodpisniki pa so bili številni znani obrazi z levega političnega pola, denimo Janez Milčinski, Ljubo Bavcon, Roberto Batelli, Franco in Aurelio Juri, Janez Stanovnik, Matjaž Kmecl, Franci Pivec ... Pobuda naj bi bila po besedah predstaviteljev izrazito nadstrankarska. Podpisniki so menili, da je treba vse teme, ki razdvajajo in ne pripomorejo k utrditvi slovenske zavesti, odložiti. Uresničevanje plebiscitne odločbe slovenskega naroda o samostojni državi naj bi po njihovo torej še naprej potekalo v senci rdeče zvezde. 

Avtor: Martin Nahtigal