Skoči do osrednje vsebine

10. 2. 1991: Različni pogledi na prihodnost Jugoslavije se krepijo

Nedelja, 10. februarja, je bila še vedno v znamenju odzivov na neuspešno zasedanje jugoslovanskega predsedstva, ki je potekalo pred dvema dnevoma in na katerem se republiški voditelji niso uspeli dogovoriti o političnem preustroju države. Kot so pokazale izjave voditeljev jugoslovanskih republik, so se predstave o nadaljnji usodi Jugoslavije močno razlikovale, številni pa še vedno niso opustili upanja na nadaljevanje vse bolj razpadajočega jugoslovanskega projekta. Na mednarodnem prizorišču so odmevali predvsem rezultati litovskega plebiscita o neodvisnosti.
Lojze Peterle, član črnogorskega predsedstva, Momir Bulatović in Milan Kučan stojijo in razpravljajo.

Predsednik zveznega predsedstva, Črnogorec Momir Bulatović je poudaril nezmožnost mirnega dogovora o konfederalnem preoblikovanju Jugoslavije (na fotografiji srečanje delegacij Slovenije in Črne Gore januarja 1991). | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Kučan in Bulatović o nadaljnji usodi Jugoslavije

Po neuspešnem zasedanju zveznega predsedstva Jugoslavije 8. februarja, na katerem predstavnikom republik ni uspelo doseči dogovora o konfederalni preureditvi države, so izjave nekaterih vodilnih politikov čedalje jasneje nakazovale konec jugoslovanske države, vsaj v njeni tedanji obliki. V domači in mednarodni javnosti je vzbudila pozornost predvsem izjava predsednika slovenskega predsedstva Milana Kučana za avstrijski Der Standard, v kateri je med drugim poudaril slovensko težnjo po samostojnosti v skladu z decembrskim plebiscitom, a tudi nujnost po sporazumnem dogovoru o odcepitvi: »Skupna Jugoslavija za dlje časa ne obstaja. Zdaj gre le še za določitev modalitet izstopa, pri čemer Slovenija hoče ločitev ob vzajemnem dogovoru.« Podobno je Kučan zatrdil tudi v intervjuju za zagrebški Vjesnik.

Da pot odcepitve ne bo lahka, so hkrati pričale besede predsednika zveznega predsedstva, Črnogorca Momirja Bulatovića, ki je poudaril nezmožnost mirnega dogovora o konfederalnem preoblikovanju Jugoslavije. Hkrati je slovenske težnje po odcepitvi označil za neresne. Da nad nadaljevanjem jugoslovanskega projekta niso obupali tudi v drugih republikah poleg Srbije in Črne Gore, so pričale tudi izjave najvišjih političnih predstavnikov Makedonije ter Bosne in Hercegovine, Kira Gligorova in Alije Izetbegovića, ki sta se zavzela za konfederalno preoblikovanje in ohranitev Jugoslavije.

Litovci plebiscitarno izglasovali neodvisnost

Na mednarodnem prizorišču je dogajanje zaznamovala razglasitev rezultatov litovskega plebiscita o neodvisnosti, ki je potekal dan prej. Na plebiscitu je ob približno 84-odstotni volilni udeležbi več kot 90 odstotkov volivcev glasovalo za neodvisnost te sovjetske republike. Skorajda enoglasna plebiscitarna večina je predstavljala litovski odgovor na pritisk sovjetskih oblasti, ki so že od začetka leta skušale zatreti litovsko gibanje za neodvisnost. Vrhunec sovjetskega pritiska so bili dogodki med 11. in 13. januarjem 1991, ko je v spopadih s sovjetskimi oboroženimi silami izgubilo življenje 14 civilistov, več sto pa je bilo ranjenih.

Franci Petek svetovni prvak v smučarskih skokih

Ob napetem notranjepolitičnem položaju so Slovence v nedeljo razveselili dogodki v italijanskem Val di Fiemmeju, kjer je potekalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. V smučarskih skokih je na preizkušnji na veliki skakalnici suvereno zmagal 19-letni Franci Petek, ki je s tem postal prvi svetovni prvak v samostojni slovenski državi. Njegovega uspeha na svetovnih prvenstvih na veliki skakalnici kljub drugim izjemnim uspehom vse do danes ni uspelo preseči nobenemu drugemu slovenskemu skakalcu.

Avtor: dr. Matic Batič