Skoči do osrednje vsebine

16. 2. 1991: Ciril Ribičič o rdeči zvezdi in s pomisleki o razdružitvi Jugoslavije

Med glavnimi temami posveta delegatskega kluba Stranke demokratične prenove (SDP) sta bili resolucija o razdružitvi in nova slovenska zastava brez rdeče zvezde. Nekdanje lastnike po drugi svetovni vojni razlaščenega premoženja je skrbelo omejevanje lastninske pravice.

Ciril Ribičič sedi v skupščini.

Ciril Ribičič je izrazil resne pomisleke glede delovnega besedila resolucije o razdružitvi Jugoslavije. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Delegatski klub SDP (nekdanje Zveze komunistov) je za 16. februarja v Ljubljani sklical posvet vodij vseh poslanskih klubov stranke po občinah. Med drugim so obravnavali delovno besedilo resolucije o sporazumni razdružitvi Jugoslavije. Glavno besedo je imel predsednik stranke Ciril Ribičič, ki je, kot piše Delo, izrazil resne pomisleke glede delovnega besedila resolucije o razdružitvi.

SDP proti odcepitvi od Jugoslavije

»Čeprav govori o razdružitvi, ta resolucija dejansko ponuja odcepitev. Med tema pojmoma je bistvena razlika, saj nam odcepitev bistveno otežuje pridobitev mednarodnega priznanja in nas tudi finančno veliko stane,« je povedal Ribičič.

Predsednik SDP je menil, da ne bi smeli prekinjati pozitivnega toka sprememb, ki potekajo v Jugoslaviji. Zakaj siliti in delati napako, je dejal, ko druga centralistična stran postaja vse bolj živčna. Nasprotoval je temu, da bi resolucijo poslali tudi zvezni skupščini, ker naj bi bili partnerji v pogajanjih samo republike.

O rdeči zvezdi, komunistih in domobrancih

Glede polemik o novi slovenski zastavi je Ribičič dejal, da je predlagana rešitev, po kateri naj bi z zastave samo odstranili rdečo zvezdo, najslabša. Če rdeči zvezdi očitajo, da je simbol komunizma, potem je treba povedati, da so se z zastavo brez zvezde na čeladah borili domobranci, je dejal in dodal, da SDP predlaga na zastavi Triglav z morjem.

Nova slovenska stranka

V Teharjih so 16. februarja ustanovili novo slovensko stranko, ki si je nadela ime Delavska stranka Slovenije (DSS). Program je javno predstavil Miloš Pavlica: boj za socialno, sodobno in učinkovito državo, pravica zaposlenih do soodločanja, pluralizem lastnin itd.

Čez dve leti se je DSS skupaj s SDP in Socialdemokratsko unijo (SDU) združila v Združeno listo socialnih demokratov (današnji SD).

Podmladek Pučnikovih demokratov

Sobotni dan so si za svojo sejo izbrali tudi v konferenci Socialdemokratske mladine Slovenije (SDM), podmladka Socialdemokratske zveze Slovenije, ki ji je predsedoval Jože Pučnik. Predsednik SDM je bil Matej Makarovič.

Na seji, ki je potekala v Ljubljani, so sklenili, da bodo zaprosili za članstvo v Mednarodni zvezi socialistične mladine. Podprli so tudi prizadevanje Roza kluba, naj bo v novi slovenski ustavi prepovedana diskriminacija glede spolne usmerjenosti.

O vračanju premoženja Cerkvi

V Ljubljani je bila 16. februarja novinarska konferenca Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, na kateri so nekateri člani združenja, na čelu s predsednikom Francem Izgorškom, predstavili pripombe na osnutek zakona o denacionalizaciji.

Zavzeli so se za to, da se po drugi svetovni vojni nacionalizirano premoženje prvenstveno vrača v naravi. Nasprotovali so omejevanju lastninske pravice in ločevanju na kmete in nekmete.

»45 let ščitili nedelo«

Kmet Ivan Pučnik, brat Jožeta Pučnika in vplivni član Slovenske kmečke zveze (SKZ), je po poročanju Dela dejal: »Tudi Cerkvi naj se vrne, tako kot vsem drugim.« Nihče, tudi škof ne bo sekal sam, so razlaščenci pojasnili na novinarski konferenci in poudarili, da zaradi denacionalizacije delovna mesta niso v nevarnosti. »V nevarnosti je dejstvo, da smo 45 let ščitili nedelo,« so še povedali razlaščenci.

Avtor: Aleš Žužek