Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 17. 3. 1991: Stopnjevanje napetosti in dvomi o mirni rešitvi jugoslovanske krize

    Na današnji dan leta 1991 je v Sovjetski zvezi potekal referendum o ohranitvi federacije, a so Litva, Latvija, Estonija, Moldavija, Gruzija in Armenija referendum bojkotirale. V Jugoslaviji je vladalo negotovo in napeto vzdušje, potem ko je v zveznem predsedstvu nastala popolna zmeda z odstopi predsednika dr. Borisava Jovića ter članov predsedstva iz Črne gore in Vojvodine. Slovenija se je medtem v tajnosti pospešeno pripravljala na osamosvojitev.

  • Video

    Sonja Majer: S skupnimi močni nam bo uspelo

    Sonja Majer je veteranka vojne za Slovenijo. Pred 30. leti je bila v službi na Sekretariatu za obrambo v Domžalah. Z nami je delila spomine na čas, ko se je odločalo o usodi Slovenije.

  • 16. 3. 1991: Od Jugoslavije ni ostalo skoraj nič

    Po odstopu predsednika jugoslovanskega predsedstva dr. Borisava Jovića je Srbija vse bolj izgubljala politično bitko za oblikovanje Jugoslavije po svoji meri. Dan po odstopu Jovića je 16. marca odstopil še Nenad Bućin, član predsedstva iz Črne gore. Nesodelovanje v predsedstvu je napovedal tudi vojvodinski predsednik Jugoslav Kostić.

  • Pedagoško zgodovinski projekt - Zbrali smo pogum

    Ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije so se tri institucije - Arhiv Republike Slovenije, Park vojaške zgodovine in Zavod Republike Slovenije za šolstvo - povezale in pripravile skupen pedagoško zgodovinski projekt z naslovom Zbrali smo pogum. Gre za citat iz časov plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo, ki se glasi: »Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj.« in ponazarja enotnost in tudi pogum, ki je bil v teh časih nujen za izvedbo plebiscita, izpeljave procesa osamosvajanja in zmagovito vojno za Slovenijo.

  • 15. 3. 1991: Ali ima Jugoslavija še predsednika?

    Petek, 15. marec 1991, je postregel z dotlej morda najhujšo zaostritvijo v procesu umiranja jugoslovanske federacije. Odločitev zveznega predsedstva proti izrednim razmeram je za nekaj trenutkov delovala pomirljivo. A potem je klobčič zapletel predsednik predsedstva dr. Borisav Jović s svojim odstopom.

  • 14. 3. 1991: Kučan prepričeval socialiste, podprli so nas konservativci

    Na današnji dan se je končal tridnevni obisk predsednika Milana Kučana na Dunaju, ki je v slovenskih medijih izpadel predvsem kot predsednikova promocija, medtem pa je večinska avstrijska politika – z izjemo zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka – še vedno pretežno zagovarjala umiritev jugoslovanskega konflikta in ohranitev federacije. Podobno je bilo tudi stališče politične večine v Evropskem parlamentu, ki ni dovolj upoštevala jugoslovanske resničnosti. Armadno rožljanje z orožjem se je namreč krepilo, zato so se na Slovenskem zlasti v Demosovih vrstah intenzivno krepila razmišljanja o skorajšnji odcepitvi.

  • 13. 3. 1991: Avstrija podpre Slovenijo

    Avstrijska podpora samostojnosti Slovenije se je v diplomatskih krogih pokazala tudi s povabilom predsedniku predsedstva Milanu Kučanu naj obišče avstrijskega kanclerja in predsednika države.

  • 12. 3. 1991: Nemčija z razumevanjem za slovenske zahteve po samostojnosti

    Medtem ko je slovenska parlamentarna delegacija obiskala nemške kolege v Bonnu, so Srbi v Beogradu želeli razglasiti izredne razmere in na ta način omogočiti posredovanje jugoslovanske armade.

  • Viljem Černo (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Viljema Černa, Gandija iz Terske doline, katerega delo je bilo zagotovo eden izmed kamenčkov mozaika, ki so bili potrebni za pripravo vsega, ki je botrovalo k slovenski osamosvojitvi. V času usodnih dogodkov je z več simbolnimi gestami pokazal, kako velik pomen je dajal samostojni slovenski državi za prihodnost slovenskega naroda, vključujoč beneške Slovence.

  • 11. 3. 1991: V Sloveniji se krešejo mnenja o osamosvojitvenih ukrepih, v Srbiji se nadaljuje vrenje na ulicah

    Beograd je bil v ponedeljek v znamenju protestov. Na enem mitingu so protestirali študentje in opozicija, na drugem pa so zborovali starejši, od drugod pripeljani delavci in privrženci srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Na ulicah glavnega mesta so bili že od sobote tudi tanki in vojska. Celo tuji tisk je pisal, da če so tanke poslali nad Srbe, jih lahko kaj kmalu pričakujejo tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Tako ravnanje vojske naj bi samo še utrdilo prepričanje oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji, da je njun odhod iz države nujen. V napetem vzdušju so se v Sloveniji močno kresala mnenja o mnogih novih zakonih, ki jih je bilo treba sprejeti. Kakšna bo lokalna samouprava, kako izvesti privatizacijo, denacionalizacijo, ali imeti lastno vojsko ali ne, kako urediti študij, opredeliti vlogo t. i. narodnoosvobodilnega gibanja in podobno.

  • 10. 3. 1991: Odziv slovenskega političnega vrha na prelivanje krvi v Beogradu

    Sobotni množični protest Beograjčanov proti omejevanju medijske svobode se je iz mirnega zborovanja sprevrgel v krvav obračun policije z demonstranti. Dogodki so močno odmevali po vsej Jugoslaviji in v tujini, v nedeljo se je sešlo tudi slovensko predsedstvo.

  • 9. 3. 1991: Krvavi nemiri na ulicah Beograda: srbska oblast je s silo zatrla protirežimsko zborovanje opozicije

    V soboto, 9. marca 1991, so Beograd pretresle demonstracije, ki so se prelevile v krvav spopad. Policija je namreč množico 50.000 demonstrantov napadla z vsemi sredstvi. Srbske oblasti so protiustavno uporabile tudi enote Jugoslovanske ljudske armade. V hudih spopadih med demonstranti in policijo sta življenje izgubila en demonstrant in en policist (po neuradnih podatkih naj bi bilo smrtnih žrtev celo pet), 88 ljudi pa je bilo ranjenih. Časopisi so govorili o srbskem Tiananmenu ali dogodke primerjali z romunskimi.

  • 8. 3. 1991: Markovićev posvet s premierji republik za ohranitev federacije

    Ante Marković se je 8. marca 1991 sestal s premierji republik, da bi se dogovorili o nujnih finančnih transakcijah v zvezi z delovanjem federacije. Srečanja se je udeležil slovenski premier Lojze Peterle. Podobno željo po ohranitvi federacije je imel tudi Mihail Gorbačov, ki je v Sovjetski zvezi napovedal nov zvezni dogovor, ki naj bi omogočil obstoj zveze. Na 47. zasedanju komisije OZN za človekove pravice pa je bila tema tudi Kosovo in neuradno opozorilo komisije Jugoslaviji, da se ob nadaljevanju kršenja človekovih pravic lahko začne tudi uradni postopek proti državi.

  • 7. 3. 1991: Jugoslovanska armada brez Slovencev

    Na današnji dan je slovenski parlament podprl spremembe ustavnega zakona s področja ljudske obrambe, s katerimi je bil uveden moratorij na pošiljanje slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v jugoslovansko armado. Burne razprave in zapleti pred glasovanjem so pokazali na globok razkol med zagovorniki izgradnje slovenske vojske in njenimi nasprotniki, ki so zagovarjali demilitarizirano Slovenijo; nekateri izmed njih pa še vedno upali na ohranitev jugoslovanske skupnosti.

  • 6. 3. 1991: »Vendar se v tem trenutku opredeljujem za obrambo Slovenije«

    Tudi v sredo, 6. marca 1991, je bila razviden vse hitrejši potek razpadanja Jugoslavije. Na vsejugoslovanski ravni so še vedno odmevali dogodki v slavonskem Pakracu, v slovenski skupščini pa se je razplamtela razprava o tem, ali je osamosvojitev res mogoče izpeljati ob hkratni demilitarizaciji. Z dvema kadrovskima odločitvama je bil storjen pomemben korak v smer monetarne osamosvojitve Slovenije.

  • Alpinin pohodni čevelj I feel Slovenia

    Želja po gibanju je del vsakega Slovenca, gibanje nas napolni z elanom, izjemno radi imamo vse športne aktivnosti v naravi. Zelo radi imamo svoj prosti čas in eden od najbolj priljubljenih načinov preživljanja prostega časa je pohodništvo.

  • 5. 3. 1991: Samo gospodarska stabilnost jamči suverenost

    Začelo se je tridnevno zasedanje slovenske skupščine, ki naj bi pripeljalo do sprejema proračuna za leto 1991. V vseh treh zborih se je razvila vroča razprava o proračunu, predvsem glede razporeditve denarja za nekatere proračunske postavke. Slovenska vlada je napovedala nižji proračun, poslanci pa so se večinoma strinjali, da vladajo v gospodarstvu slabe razmere, zato ga je nujno potrebno razbremeniti in hkrati povečati naložbe v infrastrukturo.

  • 4. 3. 1991: Demos ostal brez Sivih panterjev

    Najpomembnejša novost dneva v Sloveniji je bila sprememba v sestavi koalicije Demos. Tega dne je namreč vladno koalicijo zapustila upokojenska stranka Sivi panterji, ki se je sredi marca 1990 priključila Demosu. Razmere v Jugoslaviji pa so bile v znamenju naraščanja napetosti v narodnostno mešanih predelih Hrvaške, predvsem v mestecu Pakrac, kjer se razmere po petkovem srbskem uporu, še vedno niso umirile.

  • 3. 3. 1991: Politična enotnost je pri pomembnih odločitvah nujna

    Medtem ko je jugoslovanski politični vrh zahteval ukrepe, s katerimi bi onemogočil plebiscitno željo slovenskega naroda o samostojni državi, se je Demosovemu poslanskemu klubu zdelo nujno doseči politično enotnost slovenske skupščine (državni zbor) pri pomembnih odločitvah.

  • 2. 3. 1991: Slovenci v zamejstvu in po svetu v skrbeh za Slovenijo

    Slovenija si utira dve poti: zunanjo v državno neodvisnost in samostojnost, notranjo pa v gospodarsko ozdravitev in demokracijo. Obe sta zelo naporni, druga še bolj kot prva, ocenjuje mesečnik za Slovence po svetu Naša luč.