Skoči do osrednje vsebine

18. 6. 1991: Evropska dvanajsterica še vedno naklonjena ohranitvi Jugoslavije, v slovenskem parlamentu pa Aksentijević in ZSMS – LS proti krepitvi obrambne moči slovenske države

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.

Mednarodni parket je bil razgret glede dogajanja v Jugoslaviji. Tako je evropska dvanajsterica v Luksemburgu razpravljala o Jugoslaviji ter premaknila morebitno objavo deklaracije na prihajajočem srečanju v Berlinu, kjer so se sestale države članice Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Obenem pa so se v Sloveniji nadaljevale širne priprave na osamosvojitev.

Milan Aksentijević sedi v skupščini.

Edini, ki je na komisiji polemiziral z vsebino poročila o varnostnih razmerah v Sloveniji, je bil Milan Aksentijević, ki poročila tudi edini ni podprl. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Evropska dvanajsterica v Luksemburgu o Jugoslaviji

Voditelji evropske dvanajsterice so zasedali v Luksemburgu, kjer so razpravljali o situaciji v Jugoslaviji. Stališče dvanajsterice se pred berlinskim sestankom in po obisku Delorsa in Sanderja v Jugoslaviji ter slovenske delegacije v Rimu ni nič spremenilo. Na zasedanju je bilo slišati, da želi Evropska skupnost z novo pobudo na bližajočem berlinskem sestanku poudariti potrebo po ohranitvi enotne in demokratične Jugoslavije, kar pa naj ne bi bila federacija. Delors je za časnik Delo komentiral: »Sem namreč optimist in verjamem, da bo Jugoslavija obstala.« Priznanje osamosvojitve Slovenije in Hrvaške pa naj bi Bruselj pogojeval z medsebojnim priznanjem med republikami Jugoslavije.

Poročilo o varnostnih razmerah v Sloveniji

Na zahtevo parlamentarcev v komisiji za obrambo je vlada pripravila poročilo z naslovom »Nekatere aktivnosti JLA in varnostne razmere v Republiki Sloveniji«. Poročilo ugotavlja, da se varnostne razmere v Sloveniji slabšajo, saj je prišlo do neposrednih napadov na slovensko suverenost, ki so v Mariboru zahtevale žrtve. Člane komisije je zanimala tudi zadeva z uvozom orožja, saj naj bi bili po nekaterih navedbah dve slovenski družbi legalni uvoznici orožja. Pri transportu pa naj bi sodelovala tudi Adria Airways. Obrambni minister Janez Janša je pojasnil, da takih pooblastil ni. Edini, ki je na komisiji polemiziral z vsebino poročila, je bil Milan Aksentijević, ki poročila tudi edini ni podprl. Je pa poslanec ZSMS – LS Andrej Verlič skladno z »razorožitveno« politiko svoje stranke opozoril, da ne gre po nepotrebnem izzivati JLA oziroma vračati udarcev na enak način, saj naj bi s tem Slovenija privolila v njen način igre.  

Med izmenjavo mnenj v parlamentu so se v realnem času izvajala vojaška dejanja na terenu. Tako je južnoprimorska pokrajina poročala, da se dogaja vojaška okrepitev počitniškega doma jugoslovanske armade na Debelem rtiču. Enotne mejnega bataljona v Murski Soboti, Dravogradu in Koprivnici imajo preverjanje bojne pripravljenosti in pričakujejo vaje iz vkrcavanja in izkrcavanja iz helikopterja. 31. korpus v Mariboru pa je dejavno zbiral informacije o gibanju TO, njenih položajih in druge ključne informacije.

Demokracija le za nekatere

V tem času so se ustanavljali različne nevladne organizacije, društva in politične stranke v razmeroma odprtem in vznesenem vzdušju demokratične prenove države. Vendar pa so se kaj hitro pokazale težnje nekaterih, da bi prosta pobuda tudi na družbenem področju veljala le za nekatere. Tako je 18. junija 1991 Republiški odbor ZZB NOV Slovenije v časniku Delo objavil protestno pismo, kjer so zapisali, da s »prizadetostjo ugotavljajo«, da je bila ustanovljena Nova Slovenska zaveza in da izdaja svoje glasilo. Tako so zapisali: »Obvestili bomo demokratično javnost v sosednjih in vseh evropskih državah / …/ na poizkus oživljanja fašistoidne, totalitarne miselnosti, ki je že povzročila gorja v naši deželi in v svetu.« Kot organizacija, ki je bila del komunističnega režima in zagovarja vrednote totalitarnega režima, zanimivo zapišejo še: »/ …/ boj proti komunizmu, ki naj bi ga nadaljevali (Nova Slovenska zaveza, op. a.) tudi danes, ko takšnih sil v Sloveniji ni več.«

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

  • Delo, 18. in 19. 6. 1991.
  • Dnevnik, 18. in 19. 6. 1991.
  • Furlan, Boštjan, Peterle, Ožbej in Balažic, Marko. Slovenija in pika! Ljubljana, Cankarjeva založba, 2016.
  • Janša, Janez. Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3. dopolnjena izdaja). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30