Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša na slovesnosti ob 30. obletnici zaključka operacije BOR

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slovesnosti ob zaključku operacije BOR, na kateri je imel pozdravni nagovor, slavnostni govornik pa je bil Stane Praprotnik, član republiške koordinacije za primer izrednih razmer, ki je vodila obrambo države pred JLA. Predsednik vlade je pred obeležjem padlim policistom v vojni za Slovenijo v Parku spomina Tacen položil venec skupaj s ključni akterji tedanjega časa: Igorjem Bavčarjem, brigadirjem Antonom Krkovičem in dr. Dimitrijem Ruplom.

Slovesnosti v Tacnu se je udeležil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Kulturni program na slovesnosti v Tacnu je s svojimi recitacijami popestril Igor Pirkovič in trobilni kvartet Orkestra slovenske Policije.

Predsednik vlade Janez Janša je v pozdravnem nagovoru dejal, da je bilo v Tacnu sprejetih veliko pomembnih, predvsem operativnih odločitev s ciljem zavarovanja slovenske osamosvojitve z realno silo. V Tacnu so bile sprejete tudi odločitve o dveh operacijah, BOR (za nabavo orožja) in KANAL (za nabavo radijskih postaj), katerima je bila posvečena današnja slovesnost.
Predsednik vlade je v nadaljevanju pozdravnega nagovora osvetlil dogodke izpred 30 let. Slovenska osamosvojitev je potekala po pravni pot, kar je pomenilo, da je ključne akte moral sprejeti takratni parlament, med drugim tudi obrambni proračun. Demosova vlada ga je predlagala oktobra leta 1990, sprejet je bil šest mesecev kasneje po dolgotrajnih obravnavah, usklajevanjih in preglasovanjih. Ker ni bilo denarja, tudi ni bilo sredstev za obrambo, prestavljeno je bilo tudi vojaško usposabljanje. Navedeno je bilo mogoče šele po sprejetju obrambnega proračuna. Po tem se je začela saga čakanja. "Na današnji dan pred 30. leti je v Slovenijo prispela ladja z orožjem, ki bi morala priti 10. junija. Zaradi različnih kontrol, ki jih je izvajala jugoslovanska vojna mornarica, je pot te ladje trajala 11 dni." Predsednik vlade je v nadaljevanju pozdravnega nagovora spomnil, da so bile radijske postaje iz Velike Britanije že naložene na letalu, pa je jugoslovansko letalstvo grozilo, da ga bodo sestrelili, zato se je letalo obrnilo. Član republiške koordinacije za primer izrednih razmer Stane Praprotnik je preko cestnega transporta omogočil, da so te postaje prispele v Tacen. "S to pošiljko orožja je Slovenija verjetno presegla kritično točko lastne obrambne pripravljenost, če je ne bi, je veliko vprašanje, kaj bi se kasneje, ko je bila Slovenija napadena, zgodilo." Drugega orožja je bilo v Sloveniji takrat zelo malo. Ladja z orožjem je povečala obrambno moč neprimerljivo s tem, kar je Slovenija imela pred tem.
Teden dni pred tem je bilo mobiliziranih več kot 5000 mladih fantov, ki so v zadnjih petih letih odslužili vojaški rok v posebnih specialnostih jugoslovanske armade. Več kot 30 jurišnih čet in odredov je bilo po načrtih namenjenih ključnim aktivnostim: zavzetju skladišč z orožjem in opremo jugoslovanske armade, zavzetju mejnih prehodov in drugim akcijam, pri katerih so potrebna specialna znanja. Tisoči mladi so bili mobilizirani, niso pa imeli orožja. V težki situaciji, zaradi pomanjkanja orožja, so bili tudi poveljniki enot. Ladja z orožjem je prišla zadnji dan. "Če bi prišla kasneje, tega orožje ne bi imeli več komu razdeliti, ker ljudje ne bi več verjeli, da bo orožje sploh prišlo." Ko se je orožje z ladje razdeljevalo, je po besedah predsednika vlade, prevladalo stališče, da je Slovenija dovolj močna, da ubrani slovensko osamosvojitev.
Predsednik vlade je opis zgodovinskih dogodkov zaključil z besedami, da je prav, da se po 30 letih spominjamo teh dogodkov, ter se zahvalil vsem, ki so bili zraven pri ustvarjanju slovenske države. "Iskrene čestitke ob 30 – obletnici, našem skupnem rojstnem dnevu", je ob koncu pozdravnega govora dejal premier.