ZIS je s to potezo premišljeno zaostril že polletno »carinsko vojno« med zvezno in republiško oblastjo približno dva tedna pred napovedano razglasitvijo samostojnosti. Samo urejanje zapadlih obveznosti bi trajalo vsaj 13-15 dni. Do tedaj pa v carinjenje ne bi bil sprejet noben uvoz v Slovenijo, kar bi povzročilo pomanjkanje vsakršnega blaga. Vlada se je odzvala s pojasnilom, da plačuje svoj obvezni delež t. i. kotizacij v zvezni proračun ter da gre za pritisk na spoštovanje sklepov, ki jih je sprejel slovenski parlament.

Prepletanje psihološke vojne za carine in stopnjevanja pritiskov na obrambnem področju

V teh dneh se je sestala tudi koordinacijska skupina za primer izrednih razmer v razširjeni sestavi, ki je vključevala vodje podskupin v sedmih pokrajinah. Skupina je pregledala najpomembnejše obveščevalne informacije in izpostavila naraščajoči pomen obvladovanja razmer na mejah. Sestala se je tudi vlada, ki je ponovila trdno odločenost, da bo vzdrževala svoj carinski sistem, Beogradu ne bo dopustila, da bi ji vsilil svoje carinike, poslane na slovensko mejo (Premiki, 148). 

Medtem so enote Jugoslovanske armade nameščene v Sloveniji, tudi 13. junija stopnjevale priprave na dejansko vojno z logističnimi premestitvami, helikopterskimi preleti nad slovenskimi položaji in s povečanjem bojne pripravljenosti enot jugoslovanske armade v stražnicah z dodatnim pehotnim orožjem (predvsem z namenom obrambe pred morebitnim napadom posebnih enot slovenske milice). Aktivno je bilo tudi vodstvo petega vojaškega okrožja, v čigar imenu je general Popov nastopil na  sestanku s starešinami dveh vojašnic v Ljubljani. Poudaril je, da JLA ne bo dovolila nikakršnega prevzema nadzora nad slovensko mejo (Premiki, str. 305).

Gavrilo Princip slovenske osamosvojitvene vojne

Ostale republiške vlade so popustile in se odpovedale carini. Slovenski minister za gospodarstvo Andro Ocvirk pa je do konca vztrajal na tem pomembnem prilivu za slovenski proračun. Predhodnik na tem položaju dr. Jože Mencinger ga je zato v šali označil »za nekakšnega Gavrila Principa slovenske vojne, ker je z Markovićem podpisal, da mu bo poslal denar, torej pobrane davke in carine, pa ga ni poslal.« [ … ] »Seveda ne trdim, da bi poslani denar preprečil vojno. To je bilo samo izrabljeno kot povod.«

Minister za tržišče Maks Bastl je medtem napovedal, da se bo Slovenija takoj po osamosvojitvi posvetila zniževanju carinskih dajatev na raven evropskih in ukinitev izjem za velike sisteme z namenom, da bi bili pogoji gospodarjenja za vse enaki.

Slovenci ugledamo grb samostojnosti

Ustavna komisija je podprla idejno rešitev akademskega kiparja Marka Pogačnika za Grb Republike Slovenije, ki naj ga predstavlja Triglav, pod njim dve valoviti črti, ki ponazarjata morje, nad njim pa tri rumene šesterokrake zvezde na modri podlagi.

Javnosti je bil predstavljen dokončni načrt osamosvojitvene slovesnosti in prvikrat tudi posebni znak samostojne Slovenije. 

Ameriška pomoč ni le za demokracijo

Republikanski kongresnik Dana Rohrabacher se je z dopolnilom k zakonu o pomoči ZDA tujim državam zavzel za to, da bi pomoč namenili le tistim republikam v Jugoslaviji, ki imajo demokratično izvoljena vodstva, torej tudi Sloveniji. Prevladal je prosrbsko naravnani del Kongresa in predlog ni bil izglasovan.

Emigracija želi aktivno vlogo v slovenski politiki

Zavedni Slovenec Tine Vivod je v argentinskem časopisu Svobodna Slovenija ponovil zahteve politične emigracije slovenski vladi:

1. Nova oblast naj vrne dostojanstvo vsem, ki so do zdaj trpeli preganjanje in sramotenje ali pa izgubili življenje zaradi zvestobe verskim in političnim idealom.
2. V novem obdobju naj tudi Slovenci po svetu soodločajo o svoji in narodovi usodi.
3. Zagotovi naj se jim možnost dvojnega državljanstva.
4. Razčiščenje odgovornosti za revolucionarno nasilje pred začetkom oboroženega odpora in za množične umore po vojni.
5. Izseljenska matica naj spada pod ministrstvo za Slovence po svetu.
6. Obnova gospodarstva v republiki Sloveniji bo sad zaupanja v pravno državo in ustreznih zakonov, ki bodo izhajali iz nove slovenske ustave.
7. Slovenska politična emigracija podpira napore sedanje vlade za demokratizacijo in samostojnost Slovenije ter njeno suvereno vključitev v evropsko skupnost.

Predsednik vlade Lojze Peterle je razumel pričakovanja Slovencev živečih v izseljenstvu. Prizadeval si je za sodelovanje s predstavniki Slovencev širom po svetu in v zamejstvu in jih tudi spodbujal, naj državi pomagajo v njenem procesu osamosvajanja in mednarodne uveljavitve.

Avtor: Boštjan Furlan

Viri in literatura:

• Dvajset let slovenske carine. Dostopno na spletni strani Delo. 
• Former California GOP congressman becomes Maine resident. Dostopno na spletni strani AP.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (2. dopolnjena izdaja). Ljubljana, Mladinska knjiga, 2013.
• Svobodna Slovenija, 13. 6. 1991. Argentina.
• Delo, 14. 6. 1991.
• Balažic, Marko, Furlan, Boštjan, in Peterle, Ožbej. Slovenija in pika!, Ljubljana 2016.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30