Intervju italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa

Socialistični politik Gianni De Michelis, ki je bil v letih 1989–1992 italijanski zunanji minister, je v skupinskem intervjuju v svojem rojstnem mestu Benetkah dopisnikom več časopisov iz Jugoslavije potrdil nasprotovanje slovenski osamosvojitvi. Kot se je pozneje spominjal slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, je bil že med srečanjem, ki sta ga imela z njim 10. junija v Rimu predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan in on, »ves nasršen«. Njegovo bistveno sporočilo je bilo, da ni res, da Italija podpira samostojnost Slovenije. Mogoče kdaj pozneje, toda zdaj ne!

V intervjuju je poudaril, da sicer goji simpatije do demokratičnih prizadevanj v posameznih republikah in obsoja srbskega voditelja Slobodana Miloševića, njegove kršitve ustave in človekovih pravic, vendar Evropska skupnost (ki je takrat štela 12 članov) podpira enotno Jugoslavijo. Ta naj bo drugačna, demokratična, do sprememb pa naj pride s pomočjo pogajanj. Enostranskih korakov in sklicevanja na voljo ljudstva ne sprejema. Kakšne naj bodo spremembe, v to se Evropska skupnost ne vmešava. Če Srbija in Črna gora sprememb ne bosta sprejeli, bo pač potrebna potrpežljivost. Evropska skupnost bo Jugoslaviji naklonila svojo pomoč, če bodo dosegli dogovor.

De Michelis je namignil tudi na nevarnost, da bi se ob osamosvajanju pojavile kakšne italijanske ozemeljske zahteve, ki bi bile zanj sicer nezgodovinske, »toda kdo ve, kaj se lahko pojavi jutri«. Dejansko je pozneje, ko je šlo za mednarodno priznanje Republike Slovenije, Italija trdo pritiskala na Slovenijo in jo izsiljevala. Kljub temu De Michelisu leta 1992 ni ušel častni znak svobode Republike Slovenije, ki mu ga sicer niso vročili, a naj bi ga prejel hkrati s povsem drugače zaslužnimi državniki. To so bili italijanski predsednik Francesco Cossiga, nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, avstrijski zunanji minister Alois Mock in vatikanski državni tajnik Angelo Sodano.

V nedeljo, 16. junija, pa se je pojavil še glas, da prihaja na razgovore s predstavniki Jugoslavije in njenih republik še en nasprotnik osamosvojitve, ameriški zunanji minister James Baker. To se je res zgodilo 21. junija.

Prenovljeni komunisti za Zvezo suverenih republik

Istega dne so se na Otočcu zbrali voditelji nekdanjih Zvez komunistov Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, zdaj slovenske Stranke demokratične prenove, hrvaške Stranke demokratičnih sprememb in Socialistične demokratične stranke BiH. Ivica Račan je v imenu SDP Hrvatske zatrdil, da je Milošević odpisal Jugoslavijo in zahteva dvostranski sporazum o njeni razdelitvi, seveda v korist velike Srbije. Sprejeli so Apel za skupnost suverenih držav, ki je podprl prizadevanja za dosego suverenosti posameznih republik in se zavzel za njihovo ozemeljsko celovitost ter mednarodno priznanje, a tudi povezavo v novo skupnost enakopravnih držav.

Bliža se vojaški spopad

Slovensko vodstvo je dobivalo vse več znakov, da se Jugoslovanska ljudska armada (JLA) pripravlja na poseg. Tistega dne je Uprava varnosti glavnega štaba JLA izdelala informacijo o napadih na JLA in njene pripadnike, ki naj bi prepričala starešinski sestav, da se v Sloveniji in na Hrvaškem pripravljajo napadi in atentati na pripadnike vojske. Zvečer so v Sloveniji v posameznih enotah zbrali vse varnostne oficirje, da bi proučili položaj, na Brniku pa je ob 22.30 pristalo vojaško letalo, s katerega je stopilo okoli 35 mož, od tega 15 v uniformah.

Priprave na otvoritveno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa

V Ljubljani je bil drugi zbor Konference za Slovenijo snujočega se Svetovnega slovenskega kongresa. Pod vodstvom predsednice Spomenke Hribar je odobril statut konference in izvolil njene delegate za ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bilo na vrsti 27. in 28. junija v Ljubljani. O pripravah, ki so zajele rojake v vsaj 16 državah, je poročal predsednik osrednjega iniciativnega odbora Bojan Brezigar. Delegati z vsega sveta so med agresijo na slovensko državo postali dragoceni glasniki slovenskih teženj in zahtev v mednarodnih krogih.

Avtor: Ivo Jevnikar

Viri in literatura:

• Delo, 17. 6. 1991
• Katoliški glas, 20. 6. 1991
• Janša, Janez. Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988 – 1992. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.
• Valič Zver, Andreja. Demos: Slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor 2013.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Mohorjeva, Celovec, 2012.
• Svetovni slovenski kongres, Gradivo otvoritvenega zasedanja SSK.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: spomini na domače in zunanje zadeve 1989-1992. Delo, Slovenske novice. Ljubljana, 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30