Skoči do osrednje vsebine

11. 6. 1991: Priprave na osamosvojitveni dan D vse bolj intenzivne

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.

Ustavna komisija je obravnavala predlog besedila Ustave RS in stoto dopolnilo k slovenski ustavi. Predsednik Kučan in zunanji minister Rupel sta se v Rimu srečala s predsednikom italijanske republike Cossigo in zunanjim ministrom De Michelisom. Na političnem parketu so se vodstva političnih strank negativno odzivala na predlog programa osamosvojitvene slovesnosti. V Kumanovu umre med služenjem vojaškega roka v JLA Peter Hribernik, po uradni razlagi zaradi prometne nesreče. Na TV Beograd je ameriški veleposlanik v SFRJ Zimmermann izjavil, da ZDA ne bodo priznale samostojnosti Slovenije in Hrvaške.

Poslanci v skupščini sedijo, eden hodi.

Predlog ustave v intenzivni obravnavi, opozicijske stranke bi osamosvojitveno slovesnost izvedle le v skupščini. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Ustavna komisija in strokovna skupina glede predloga ustave oblikovali koordinacijo

Ustavna komisija je razpravljala o delovnem predlogu ustave RS, ki so ga pripravili člani strokovne skupine Lojze Ude, Franci Grad, Tine Hribar, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic in Anton Perenič. Franceta Bučarja je dokument spominjal na kardeljanske čase. Po mnenju predstavnikov liberalno-demokratske stranke, zelenih in socialistov besedilo ni bilo primerno, saj je bila njihova ocena, da je strokovna skupina presegla pooblastila. Skupino pa so pohvalili v nekaterih Demosovih strankah, v krščanskih demokratih, liberalni stranki in slovenski demokratični zvezi. Ude je članom ustavne komisije na njihovo kritiko odgovarjal, da se skupina nekaterih dilem zaveda, predvsem glede preambule, splava, regionalizma, parlamenta in demilitarizacije. Komisija je sklenila oblikovati koordinacijo, prek katere bo povezana s skupino in v kateri bodo vsi člani skupine, od komisije pa France Bučar, Tone Anderlič, Ivan Bizjak, Ciril Ribičič ter še nekateri drugi.

Komisija se tudi ni izrekla o stotem dopolnilu k slovenski ustavi, ki opredeljuje novo slovensko zastavo. V mesecih prej je že bila sprejeta odločitev, naj to reši nova ustava in ne dopolnilo. Glede na okoliščine pa je France Bučar potrdil, da je dopolnilo aktualno, a rešitve še ni. Na seji komisije sta se glede dopolnila oziroma glede rdeče zvezde na zastavi močno sporekla Ciril Ribičič (SDP) in Franc Zagožen (SKZ - LS).

De Michelis: EU in z njo Italija se zavzemata za enotno in demokratično Jugoslavijo

Milan Kučan in Dimitrij Rupel sta se mudila na tridnevnem obisku v Rimu, kjer se je Kučan srečal z italijanskim predsednikom Cossigo in zunanjim ministrom De Michelisom. Po pogovorih z vodjo italijanske diplomacije je njihovo zunanje ministrstvo objavilo kratko sporočilo za javnost, v katerem je poudarilo popolno privrženost Italije stališčem Evropske skupnosti o Jugoslaviji, ki so jih sprejeli na zadnjem zasedanju zunanjih ministrov 3. junija v Dresdnu. V sporočilu je zapisano: "Skupnost se zavzema za enotno in demokratično Jugoslavijo." Kučan je na novinarski konferenci novinarjem pojasnjeval, kaj točno se bo zgodilo do 26. junija in da bo tudi po tem datumu Slovenija nekatere funkcije zaupala skupnim jugoslovanskim organom ter z njimi nadaljevala pogajanja o popolnem prevzemu slovenskih pristojnosti.

Namesto "zagrebške koreografije" stranke predlagale skromno osamosvojitveno slovesnost, izvedeno samo v skupščini

Socialistična stranka in Zeleni Slovenije sta se vsaka v svoji izjavi zelo kritično izrekli o vsebinski zasnovi uradne in simbolne razglasitve države Slovenije. Odbor za slovesno promocijo Slovenije, delujoč v okviru ministrstva za informiranje, ki ga je vodil Jelko Kacin, je predlog sicer poslal vsem strankam. Žakljevi socialisti so v odzivu zapisali, da po polomu osamosvojitvene politike Peterletove vlade in neokusnostih ob plebiscitu, v scenariju razglasitve osamosvojitve prepoznajo psevdosimboliko v zbirki stereotipov Blut und Boden. Največja napaka pa je nastop nadškofa Alojzija Šuštarja. Po njihovem mnenju slovenska oblast podlega politiki poljskega papeža in bo kot teokracija obsojena na dolgo bivanje v solzni dolini. Nočejo vaške veselice z župnikom. Slovesnost naj opravi republiška skupščina, kar je po njihovo povsem dovolj. Tega mnenja so bili tudi Zeleni Slovenije, ki so še zapisali, da je pripravljeni scenosled obeležitve razkošen ter jih spominja na draga in pompozna praznovanja v polpreteklem obdobju, na primer ob 25. maju.

Rudi Šeligo in Alojzij Šuštar se pogovarjata v skupščini.

Nadškof Alojzij Šuštar (na fotografiji z Rudijem Šeligo). | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Med politiki Kučan, Drnovšek, Peterle, med strankami SDP, LDS in SKD

Iz političnega barometra meseca junija je izhajalo, da sta bili prvo in drugo mesto med politiki oddani za Kučana in Drnovška. Tretjeuvrščeni in v preteklih mesecih z Drnovškom izenačeni Peterle pa je začel izgubljati podporo, a so se hkrati njegovi krščanski demokrati vse bolj utrjevali kot najmočnejša pozicijska stranka, saj so v anketi prejeli 7,2 odstotka. Med strankami sta bili sicer spredaj SDP s 15,4 odstotka in LDS z 8,5 odstotka.

Skupina starešin JLA ne pristaja na vlogo Kurdov ali Palestincev, slovenska stran pridobiva dodatno vojaško opremo in orožje

Podpisani pripadniki JLA ljubljanske garnizije so slovensko vodstvo pozvali, naj osamosvojitev izpeljejo na civiliziran in kulturen način. Niso želeli pristati na vlogo Kurdov ali Palestincev in sprejeti dejstva, da bi bili osovraženi, saj oni nikogar niso sovražili, zato naj tudi slovensko vodstvo njih ne prikazuje kot sovražnike Slovenije.

V različnih vojašnicah JLA po Sloveniji armada izvaja aktivnosti premeščanja vojaštva v mejne postojanke in urjenja vojakov v streljanju. Zaznani so bili premiki vojaških vozil med različnimi vojaškimi enotami jugoslovanske armade.

Koordinacijska skupina je aktivnosti JLA budno spremljala, vzporedno si je prizadevala pridobiti dodatno vojaško opremo, orožje in strelivo za lastne obrambne sile.  

Avtor: Jani Drnovšek

Viri in literatura:

  • Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3. dopolnjena izdaja). Ljubljana, Mladinska knjiga, 2013
  • Večer, 12. 6. 1991.
  • Delo, 12. 6. 1991.
  • Dnevnik, 12. 6. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30