Skoči do osrednje vsebine

15. 6. 1991: Poleg psihološke vojne je vrelišče dosegla tudi vojna za dajatve od carin

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.

Slovenska in hrvaška delegacija na najvišji ravni predsednikov republik, vlad in parlamentov sta se dogovorili, da bosta obe hkrati razglasili osamosvojitev. Slovenska in zvezna carinska uprava pa sta bili v psihološki carinski vojni in utrjevali vsak svoj položaj. Stranka demokratične prenove (SDP) oziroma prenovljeni komunisti so zahtevali odstop Peterletove vlade. O ceni slovenskega osamosvajanja v gospodarstvu pa sta za javnost govorila ekonomista Mencinger in Sočan.

Mejni prehod, kolone vozil.

Poleg psihološke vojne je vrelišče dosegla tudi vojna za carine. | Avtor FURS

Slovenija in Hrvaška hkrati iz Jugoslavije

V Ljubljani, sta se na sedežu predsedstva republike Slovenije sestali delegaciji Slovenije in Hrvaške. Vodila sta ju Milan Kučan in Franjo Tuđman. V delegacijah so bili še: člana predsedstva SFRJ Drnovšek in Mesić, predsednika republiških vlad Peterle in Manolić ter najpomembnejši ministri obeh vlad.

Poleg glavnega sklepa sta se delegaciji glede carinske vojne dogovorili, da bosta skupen odnos do tega vprašanja oblikovali v pisnem stališču, s katerim bosta seznanili predsednika ZIS Markoviča. Pogovor je obravnaval tudi možnosti carinske unije med državama ter priprave na uvedbo lastne valute v vsaki od republik.

Košir, Sekulić, Omerza in Peršak o vojni za carine

»V Sloveniji bomo cariniki upoštevali odlok slovenske vlade. O tem smo se tudi dogovorili na sestanku upravnikov carinskih izpostav,« je stanje v »slovenskem« carinskem sistemu opisal Franc Košir, vodja carinarnice Ljubljana. Izpostave so se na pritiske iz Beograda sicer odzivale različno. Košir je pojasnil, da je carinike treba razumeti, saj jih je med 1600 zaposlenimi v Sloveniji kakšnih 30 odstotkov neslovenske narodnosti.

Republiška carinska uprava je zagotovila, da bodo v primeru težav vsi z odločbo republiške uprave še naprej ohranili zaposlitve na »slovenski« carini. Na drugi strani je Radovan Sekulić, direktor zvezne carinske uprave zatrdil, da bodo v ponedeljek na vse mejne prehode v Sloveniji dodelili dodatne carinike iz drugih republik Jugoslavije. Igor Omerza, direktor slovenske SDK, ki je skupaj s Tonetom Peršakom nastopil na pogovornem večeru SDZ, je za carinsko vojno zatrdil, da je psihološka vojna, v kateri Slovenija ne more popustiti. Peršak pa je za pritiske zvezne vlade ocenil, da gre za preskus slovenske odločenosti za osamosvojitev.

SDP bi zamenjala Peterletovo vlado

Srečanja članov SDP iz jeseniške in radovljiške občine sta se udeležila predsednik stranke Ciril Ribičič in predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar. Ribičič je izjavil: »Trdimo, da bi znali veliko bolje, za veliko nižjo ceno doseči osamosvajanje Slovenije. / …/ Ostro kritiziramo slovensko vlado, ki / …/ ima neprimeren gospodarski program. Zato smo predlagali, da se namesto sedanje vlade, ki vodi zgrešeno politiko, oblikuje nova, manjša, strokovna vlada.« Pintar mu je pritrdil in napovedal, da bo jeseni, ko se bo evforija zaradi osamosvajanja malo umirila, treba začeti pripravljati novo vlado. Še štiri dni nazaj pa je Ciril Ribičič na novinarski konferenci zagotavljal, da SDP podpira vlado.

Mencinger črnogledo: najhujše nas šele čaka, Sočan optimistično: največji del cene smo že plačali

Jože Mencinger, nekdanji podpredsednik vlade, ki je odstopil v najtežjih časih sprejemanja osamosvojitvene zakonodaje, je v črnogledem slogu zatrdil, da osamosvojitev kratkoročno prinaša padec življenjske ravni. Slovenija bo pri tem dosegla najnižjo točko v drugi polovici leta 1992. Za celotno omenjeno leto je napovedal proračunski primanjkljaj, ki bo pokrit s tiskanjem denarja.

Lojze Sočan pa je nasprotno ocenil, da je Slovenija največji del cene glede osamosvojitve že plačala z izgubo velikega dela srbskega trga in z inflacijo. Koliko pa bo kdo še moral plačati za prilagajanje Evropi, pa je presojal skozi številke, koliko kdo že ima "evropskega potenciala". Nekdanje socialistične države ga imajo največ, 15; Jugoslavija kot celota ga ima 25, Slovenija pa do 40 odstotkov.

Avtor: Jani Drnovšek

Viri in literatura:

  • Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3. dopolnjena izdaja). Ljubljana, Mladinska knjiga, 2013.
  • Večer, 12. 6. 1991.
  • Delo, 12. 6. 1991.
  • Dnevnik, 12. 6. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30