Državni proračun je imel v prvih devetih mesecih letošnjega leta 7,41 milijarde evrov prihodkov, medtem ko so odhodki znašali 7,27 milijarde evrov. Presežek je znašal 139 milijonov evrov.

Slovenija je v najnovejši raziskavi Skupine Svetovne banke Doing Business 2020 napredovala za tri mesta, in sicer s 40. mesta na 37. mesto. Med drugim je prehitela Portugalsko, Poljsko, Češko, Nizozemsko in Slovaško. Rezultat smo izboljšali tudi v točkovnem smislu - dosegli smo namreč 76,5 točke, kar je 0,9 točke več kot v prejšnji raziskavi. Tako smo rahlo zmanjšali zaostanek do ponovno najboljše države Nove Zelandije (86,8).

Državni zbor je danes sprejel paket davčnih sprememb, s katerimi so narejeni nadaljnji koraki v smeri napovedane davčne optimizacije. Sprejeti ukrepi bodo po letošnji razbremenitvi regresa še dodatno razbremenili delo, s čimer krepimo konkurenčnost poslovnega okolja, ohranjamo stabilno gospodarsko okolje ter prispevamo k vzdržni gospodarski rasti. Minister dr. Bertoncelj ob tem poudarja, da so »želje vsekakor večje in prav gotovo si želimo, da bi lahko naredili še več, vendar nas javne finance pri tem omejujejo.« Minister še dodaja, da se bo s pripravo ukrepov nadaljevalo tudi v prihodnjem letu.

Ministrstvo za finance je s posebno konferenco na Brdu pri Kranju danes obeležilo 20. obletnico uvedbe sistema MFERAC, ki podpira poslovanje proračunskih uporabnikov na finančnem, računovodskem in plačno-kadrovskem področju. Sistem smo v minulih 20 letih ves čas nadgrajevali in prilagajali potrebam uporabnikov, z razvojem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Državni zbor je danes sprejel novelo Zakona o trgu finančnih instrumentov. Z njo slovenski pravni red usklajujemo z določili uredbe EU o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu. Ta uredba predstavlja korak naprej k vzpostavitvi kapitalske unije, namen katere je med drugim omogočiti dostop do bolj raznolikih virov kapitala kjerkoli v EU in zagotoviti učinkovitejše delovanje trgov.

Državni zbor je danes sprejel Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Njegov glavni cilj je zagotoviti učinkovito sodno varstvo, ki naslavlja vsa vprašanja iz odločbe Ustavnega sodišča. O predlogu zakona so potekala temeljita usklajevanja, v okviru katerih smo v največji možni meri upoštevali podane pripombe in predloge.

V Washingtonu se danes zaključuje glavni del letnega zasedanja Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Udeleženci so v razpravah veliko pozornosti posvetili upočasnitvi gospodarske rasti, izpostavili pa so tudi pomen strukturnih reform, ki bi lahko državam pomagale lažje prebroditi naslednje krize. Zasedanja se je udeležila tudi delegacija Slovenije pod vodstvom guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta, v delegaciji pa je bil tudi državni sekretar Ministrstva za finance Metod Dragonja.

Državni zbor bo imel prihodnji teden tretjo obravnavo Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je aprila sprejela vlada. Vladni predlog zakona dosledno sledi ustavni odločbi iz leta 2016, v kateri je Ustavno sodišče izrecno določilo odškodninsko odgovornost Banke Slovenije in ugotovilo, da gre za posebej urejeno odškodninsko odgovornost Banke Slovenije. Ne vlada, ne poslanci zato ne morejo opredeliti drugačne oblike odgovornosti, kar pričakujeta Banka Slovenije in Evropska Centralna Banka. Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank odgovornosti ne more urediti na drugačen način, kot je bila ta opredeljena v zakonodaji v času izvedbe izrednih ukrepov in izbrisa kvalificiranih obveznosti bank v letih 2013 in 2014, saj bi takšna ureditev predstavljala retroaktiven poseg v zakonodajo in bi bila zelo verjetno predmet izpodbijanja s strani nekdanjih vlagateljev.

V kraju Štrbské Pleso na Slovaškem se je danes zaključilo dvodnevno zasedanje Tatra Summit, na katerem so ministri za finance, evropski komisarji in drugi visoki gostje s področja financ razpravljali o konkurenčnosti EU. Zasedanja se je udeležil tudi minister za finance dr. Andrej Bertoncelj, ki je med drugim sodeloval na panelu o kapitalskih trgih. V razpravi je poudaril pomen boljše povezanosti kapitalskih trgov za države srednje in vzhodne Evrope ter izpostavil, da je vzpostavitev unije kapitalskih trgov v EU zelo pomembna, saj so trgi v teh državah povprečno bolj odvisni od bančnega financiranja in jim primanjkujejo ustrezni instrumenti financiranja na kapitalskih trgih.

Zasedanje finančnih ministrov območja evra in EU, ki se je danes končalo v Luksemburgu, je zaznamoval proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost v območju evra. Evroskupina je v razširjeni sestavi dosegla dogovor o finančnih in upravljavskih vidikih novega instrumenta, o čemer bo poročala voditeljem držav članic. Finančni ministri EU so se v tej luči danes seznanili tudi s predlogom evropske uredbe o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta in ga podprli.

Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se bo v sredo in četrtek v Luksemburgu udeležil zasedanja finančnih ministrov EU in območja evra. Med drugim bodo obravnavali predlog evropske uredbe o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost v območju evra. V petek in soboto pa se bo minister Bertoncelj v kraju Štrbské Pleso na Slovaškem udeležil zasedanja Tatra Summit, na katerem bodo govorili o konkurenčnosti EU.

Vlada je danes potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov, ki predstavljajo nov korak v smeri davčne optimizacije. S predlaganimi ukrepi bomo po razbremenitvi regresa še dodatno razbremenili delo, s čimer krepimo konkurenčnost poslovnega okolja, ohranjamo stabilno gospodarsko okolje ter prispevamo k vzdržni gospodarski rasti. Predlogi med drugim vključujejo znižanje davčne stopnje v 2. in 3. dohodninskem razredu, dvig splošne olajšave, uvedbo linearne dodatne splošne olajšave in uvedbo 7 % minimalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Eno od naših vodil pri pripravi sprememb je bilo tudi, da preprečimo negativen učinek na razpoložljivi dohodek prejemnikov minimalne plače.

Vlada je danes določila besedilo predloga Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin, ki ga bo skupaj z že potrjenimi proračunskimi dokumenti posredovala DZ v obravnavo po nujnem postopku. S predlaganim zakonom, kot omenjeno, urejamo nekatere izdatke na področju plač javnih uslužbencev, zakon pa ureja tudi izredno uskladitev pokojnin v letu 2020.

V državni proračun se je v prvih osmih mesecih steklo nekaj manj kot 6,58 milijarde evrov prihodkov, kar je 2,8 % več kot v enakem obdobju leto prej. Odhodki so narasli za 7,4 % na dobrih 6,55 milijarde evrov, državni proračun pa je tako v tem obdobju ustvaril 22,9 milijona evrov presežka.

Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se je ob robu slovesnosti ob 60. obletnici delovanja Medameriške razvojne banke v četrtek, 26. septembra, v Washingtonu na spoznavnem srečanju sestal z novo generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada Kristalino Georgievo.

Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se je v četrtek, 26. septembra 2019, v Washingtonu udeležil slovesnosti ob 60. obletnici delovanja Medameriške razvojne banke (IDB), katere članica je tudi Slovenija. Udeleženci so srečanje izkoristili za pregled minulih aktivnosti in razpravo o nadaljnjih izzivih. V dneh pred zasedanjem se je minister dr. Bertoncelj srečal s predstavnikoma Skupine Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada.

Vlada je danes določila predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021. Predloga zasledujeta fiskalno pravilo, ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov državnih proračunov brez zadolževanja. Odhodki so za prihodnje leto določeni v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 1,9 % več kot v rebalansu letošnjega proračuna, prihodki pa se bodo po načrtih zvišali za 4,5 % na nekaj manj kot 10,82 milijarde evrov.

Finančni ministri EU so danes zaključili dvodnevno neformalno zasedanje Helsinkih, ki se ga je udeležil tudi finančni minister dr. Andrej Bertoncelj. Med temami tokratnega zasedanja so bile v ospredju podnebne teme ter pregled delovanja fiskalnih pravil.

Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se bo jutri in v soboto v Helsinkih udeležil neformalnega zasedanja finančnih ministrov EU in evroskupine. Med drugim bodo ministri razpravljali o obdavčitvi energentov in uniji kapitalskih trgov.

V državni proračun se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta steklo nekaj manj kot 5,77 milijarde evrov prihodkov, ki so glede na enako obdobje lani narasli za 5,8 %. Odhodki so se zvišali za 7,8 % na slabih 5,80 milijarde evrov. Proračun je tako v prvih sedmih mesecih izkazal 28,5 milijona evrov primanjkljaja. Pričakovan primanjkljaj v tem delu leta sta med drugim povzročila julijsko izplačilo letnega dodatka upokojencem in vračilo dohodnine.