Članki

Gradivo, ki v Arhivu Republike Slovenije predstavlja osebni fond Ivana Mohoriča, se delno nanaša na ustvarjalčevo delo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in na delo pri ministrstvih v stari Jugoslaviji. Največ je gradiva, ki je nastalo pri raziskovanju zgodovine slovenskega gospodarstva, nekaj je tudi korespondence. Razkriva pa tudi drugo plat pravnika, ekonomista in gospodarstvenika, umetniško žilico Ivana Mohoriča. Vse seje in sestanki namreč niso bili vedno konstruktivni in jih je Mohorič verjetno dojemal kot razvlečene in dolgočasne.

V mesecu decembru 2015 praznujemo že 25. obletnico prelomnega obdobja slovenske zgodovine – plebiscita za samostojno in neodvisno državo. Arhiv Republike Slovenije je leta 2013 v okviru prevzema gradiva o plebiscitu izvedel tudi prevzem elektronske podatkovne zbirke »Plebiscit 1990«, pri čemer je šlo za enega prvih prevzemov arhivskega gradiva v elektronski obliki.

Drugo polovico 16. stol. so življenje v Ljubljani zaznamovala trenja med katoličani in luterani. Ob deželnem knezu in ljubljanskem škofu ter članih stolnega kapitlja so bili na katoliški strani med bolj izpostavljenimi redovniki, zlasti frančiškani. Ker pa je bilo stanje v ljubljanskem frančiškanskem samostanu očitno slabo (imel je le dva patra), so skrb zanj pokazali deželni knez, njegovi uradniki na Kranjskem in ljubljanski škof Konrad Glušič. V arhivu vicedomskega urada za Kranjsko se je o tem ohranilo več dokumentov.

Junija mineva 49 let od prvega čarterskega poleta preko Atlantika v zgodovini jugoslovanskega civilnega letalstva. Čez lužo je poletelo letalo Adrie Avioprometa, predhodnice današnje Adrie Airways, ki je postavilo jugoslovanski rekord v dolžini in neprekinjenemu trajanju leta.

Po odhodu Francozov, ki so Kranjsko vključili v Ilirske province in ukinili deželne stanove, je sledila previdna restavracija avstrijske oblasti. S cesarskim patentom je bila avgusta 1818 obnovljena tudi »stanovska ustava«. Patent je v zbirki listin ohranjen kot tisk v nemškem jeziku, bolj razširjena pa je bila dvojezična, nemško-slovenska različica. Patent je bil pravni akt brez resnične vsebine. Kranjski stanovi niso odločali praktično o ničemer več, bili so senca svojih prednikov, »živ mrlič«, kot se je izrazil Sergij Vilfan.

Arhiv Republike Slovenije hrani v zapuščini filmskega ustvarjalca Dušana Povha njegovo korespondenco, filmsko literaturo, pogodbe, osebne dokumente in tudi izvirnike snemalnih knjig za serijo o Medvedu Bojanu. Slovenski filmski arhiv pa hrani vseh 37 animiranih filmov o simpatičnem otroškem liku, ki z barvami in risanjem na svojstven način ustvarja različne, mnogokrat tudi namišljene situacije.

Žitno skladišče za potrebe idrijskega rudnika so zgradili v 60. letih 18. stoletja. Ko je sto let kasneje z izgradnjo železnice proti Trstu prenehal promet po Ljubljanici, je stavba izgubila svoj pomen, zato jo je država prodala. V fondu Deželne gradbene direkcije v Ljubljani pa se je ohranilo precej zanimivih načrtov, od katerih tokrat predstavljamo dva.

V tokratni arhivaliji meseca predstavljamo zapisnik 1. seje stavkovnega odbora znamenite litostrojske stavke decembra 1987. Na dnevnem redu seje je bila obravnava sklepov in zahtev, ki so jih delavci Litostroja izrekli na protestu pred takratno slovensko skupščino in kasneje v Cankarjevemu domu. Zapisnik je del osebnega fonda Franceta Tomšiča, ki ga je Arhiv Republike Slovenije prevzel leta 2014, govori pa o Tomšičevi vlogi v procesu demokratizacije in nastanka samostojne slovenske države.

Konspiracija vojnih bolnic je bila nujna in za postojanke so vedeli le redki. Za bolnice so bila najbolj primerna malo obljudena kraška območja, naravno oblikovani jarki, gozd je moral biti iglast, zaraščen, sledi je bilo treba dobro zabrisati. Posebno pozornost so namenjali vhodom v postojanke, ki jih je bilo potrebno še posebej dobro zamaskirati. Za partizanske bolnice je veljalo nenapisano pravilo, da konspiracije ni nikoli preveč.

Kot majsko arhivalijo meseca objavljamo govor, ki ga je Rudi Šeligo imel oktobra 1996 na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Dokument hranimo v Šeligovi osebni zapuščini, ki smo jo v Arhiv Republike Slovenije prevzeli leta 2015. Pozoren bralec Šeligovega govora bo zlahka ugotovil, da se danes, skoraj četrt stoletja kasneje, v slovenski kulturi ni prav veliko spremenilo. Enak govor bi lahko objavil tudi danes; še vedno bi bil, žal, enako aktualen.

V zapuščini, ki smo jo v letu 2018 prevzeli po pokojnemu režiserju Milanu Ljubiću, je ohranjenega tudi precej arhivskega gradiva, ki se nanaša na realizacijo tako imenovanih Kronik, arhivskih snemanj posameznih slovenskih delavcev, pomembnih v tedanjem kulturnem in širšem javnem življenju. Ohranjeni so tudi posebni zapiski Milana Ljubića, redaktorja Kronik v obdobju 1969–1975.

Demarkacijska črta in nato državna (rapalska) meja med Italijo in novo jugoslovansko državo je zasekala v posamezne, nekoč enotne predele, občine in zaselke. Marsikdo ob meji je imel na drugi stani gozd, travnik ali njivo. Dvolastniki so imeli posebne prepustnice, prav tako tisti, ki so hodili kmetom pomagat. Ob množičnih dnevnih prehodih se je razvilo živahno tihotapstvo in kontrabant. Uradno med tema dvema pojmoma sicer ni razlike, v ljudskem spominu pa so jima pripisovali različen pomen.

Arhivalija meseca je pismo češkoslovaškega ministra za pravosodje dr. Aloisa Neumana, ki ga je 6. avgusta 1966 poslal zveznemu sekretarju za pravosodje Socialistične federativne republike Jugoslavije Miloradu Zoriču. Iz pisma razberemo, da je češkoslovaški minister dlje časa spremljal situacijo v zvezi z dvema obsojencema 8. dachauskega procesa. Izrazil je veliko razočaranje nad dejstvom, da sta bila oba le pomiloščena oz. izpuščena iz zapora, ne pa tudi rehabilitirana.

Naročilo iz leta 1609, ki ga je v imenu deželnega kneza Ferdinanda II. notranjeavstrijska dvorna komora poslala ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu in kranjskemu deželnemu vicedomu Jožefu Panitzolu, je droben, a dragocen košček v mozaiku raznovrstnih arhivalij o tej cesarski oziroma deželnoknežji ustanovi. Potrjuje dejstvo, da oblastem v Gradcu (in pozneje na Dunaju) ni bilo vseeno, kako posluje dvorni špital, poleg meščanskega špitala edina dolgotrajnejša špitalska ustanova v zgodnjenovoveški Ljubljani.

Objavljamo seznam izdanih publikacij Arhiva Republike Slovenije.

V okviru projekta e-ARH.si se je 23. in 24. novembra 2016 v Hotelu Mons, Fourt Points by Sheraton v Ljubljani odvijala prva mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si se je 22. in 23. novembra 2017 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani odvijala druga mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si se je 7. in 8. novembra 2018 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani odvijala tretja mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

Projekt e-ARH.si se je predstavil na znanstveni konferenci Alme Mater Europaea.