Stoletnica Univerze v Ljubljani - V družbi treh odstotkov najboljših na svetu
Ideja o slovenski univerzi je bila označena za nerealno, ko se je leta 1848 pojavila kot del slovenskega narodnega programa. Dobrih 50 let pozneje, leta 1901, so o predlogu o slovenski univerzi razpravljali poslanci državnega zbora na Dunaju, pod katerega je takrat spadala Slovenija. »Čez sto let pridite spet s takim nujnim predlogom. Takrat bo morebiti mogoče ustanoviti slovensko univerzo. Potrebe, zlasti pa nujne potrebe, po mojem mnenju tudi tedaj ne bo,« je s predlogom o slovenski univerzi opravil poslanec dr. Josef Pommer. Slovencem ni bilo treba čakati sto let. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je ideja o slovenski univerzi znova dobila zagon. Prizadevanja so bila tokrat uspešna. Aleksander Karađorđević, regent Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pod katero je bila Slovenija po razpadu Avstro-Ogrske, je 23. julija 1919 podpisal Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, današnji Univerzi v Ljubljani. Sedež univerze je postal nekdanji kranjski deželni dvorec, ki je še danes, po sto letih, sedež Univerze v Ljubljani. Prvo predavanje je bilo v sredo, 3. decembra 1919, ob 9. uri. Ta dan zato velja za rojstni dan Univerze v Ljubljani.
Sedež Univerze v Ljubljani je od ustanovitve 1919 v Deželnem dvorcu na Kongresnem trgu, ki je ena od najlepših stavb v Ljubljani in velja za kulturni spomenik prve kategorije. | Avtor: Željko Stevanić, IFP d. o. o.
Zakladnica znanja
Začetki Univerze v Ljubljani so bili skromni. Imela je pet ustanovnih članic - Filozofsko, Medicinsko, Pravno, Tehniško in Teološko fakulteto. S kraljevo odločbo je bilo 31. avgusta 1919 imenovanih prvih 18 profesorjev. V prvem študijskem letu 1919/1920 je bilo na univerzo vpisanih 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. Čeprav so močno prevladovali moški, pa je bil prvi doktorski naziv podeljen ženski, kar je bila redkost tudi v evropskem merilu. 15. julija 1920 ga je prejela Ana Mayer za disertacijo z naslovom O učinkovanju formalina na škrob.
Na začetku 20. stoletja je bila v Sloveniji končana srednja šola redkost, o univerzitetni izobrazbi so razmišljali le redki, mnogi si je niso mogli privoščiti. Kljub temu je univerza vztrajno rasla. Ob koncu 2. svetovne vojne se je začelo novo obdobje; vse več je bilo potreb po strokovnjakih, ustanovne članice so razširile svoja področja in študijske programe, univerzi so se pridruževale nove članice in s tem je bila ponudba študijskih programov vse bolj pestra.
Danes je Univerza v Ljubljani ena od redkih univerz v svetovnem merilu, ki ponuja študij na vseh področjih - naravoslovju, družboslovju, humanistiki, tehniki, medicini, umetnosti, športu. Šteje 23 fakultet in 3 umetniške akademije, ki v letošnjem študijskem letu dajejo znanje skoraj 38.000 študentom. Študij na Univerzi v Ljubljani konča več kot polovica vseh diplomantov dodiplomskega študija v Sloveniji, več kot dve tretjini magistrov in specialistov ter več kot 80 odstotkov vseh doktorjev znanosti.
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič za mandatno obdobje 2017–2021. | Avtor: Foto Studio NORA d. o. o.
Od nacionalne do mednarodne univerze
Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919 je bil v ospredju njen nacionalni, slovensko-jugoslovanski pomen. »Za nekatere je bila univerza najvišja slovenska institucija, ki bo skrbela za ohranitev jezika, za druge pa prvenstveno jugoslovanska institucija, ki bo uporabljala slovenščino le kot enega od jugoslovanskih dialektov in (poleg razvoja znanosti) služila ustvarjanju enega jugoslovanskega naroda z enim jezikom,« pripoveduje prof. dr. Božo Repe s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
A univerza je že zdavnaj prerasla nacionalne okvirje in postala mednarodno prepoznavna institucija, ki daje velik poudarek internacionalizaciji. Sodeluje z najuglednejšimi svetovnimi univerzami in svoje članice spodbuja, da se povezujejo s specializiranimi visokošolskimi institucijami na pedagoškem in raziskovalnem področju. Pred kratkim je slavnostno podpisala sporazum o vključitvi v evropsko univerzitetno zvezo EUTOPIA in prevzela njeno vodenje. Zveza EUTOPIA, v kateri sodelujejo še Vrije Universiteit Brussel, Göteborgs Universitet, l’Université Paris Seine, Universitat Pompeu Fabra in University of Warwick, združuje več kot 165.000 študentov, 30.000 članov osebja in raziskovalna središča, ki pokrivajo 760 znanstvenih področij. EUTOPIA bo delovala v obliki mreže evropskih kampusov za obravnavanje globalnih in lokalnih izzivov s skupinskimi raziskavami, večjo mobilnostjo študentov in osebja ter skupnimi inovacijami, ki služijo širši javnosti v regionalnih skupnostih.
Poleg vodenja zveze EUTOPIA Univerza v Ljubljani aktivno sodeluje v mednarodnih združenjih, kot so Utrecht Network (mreža 32 evropskih univerz iz 27 držav, ki spodbujajo internacionalizacijo visokošolskega izobraževanja), The Guild (zveza 19 najodličnejših evropskih raziskovalnih univerz iz 14 držav), Venice International University – VIU (konzorcij 18 univerz z vsega sveta, ki med seboj izmenjujejo znanja in ideje z razvijanjem, spodbujanjem in organiziranjem skupnih večkulturnih, mednarodnih, interdisciplinarnih študijskih in raziskovalnih dejavnosti ter tako znatno prispevajo k novim oblikam poučevanja, skupnim raziskovalnim rezultatom in strateškim ciljem internacionalizacije). Leta 2014 je univerza ustanovila tudi Svetovno mrežo Univerze v Ljubljani (SMUL), ki združuje predvsem s Slovenijo povezane znanstvenike, profesorje in druge ugledne osebnosti, delujoče v akademskem, raziskovalnem in razvojnem okolju v tujini.
Predanost raziskovanju
V Univerzi v Ljubljani so sprva mnogi videli le »vseučilišče«, ki bo skrbelo predvsem za ohranjanje slovenskega jezika, nacionalne samobitnosti ter vzgojo učiteljskega, uradniškega in tehničnega kadra, a so se zmotili. Že prvi rektor Univerze v Ljubljani, matematik dr. Josip Plemelj, je bil močno predan raziskavam. Z rešitvijo Riemann-Hilbertovega problema leta 1908 in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike v začetku 20. stoletja. Ko je leta 1919 postal prvi mož novoustanovljene univerze, je zaradi svojega slovesa pritegnil domače in tuje izobražence ter znanstvenike. Raziskovalna dejavnost je tako od začetka vpeta v delovanje Univerze v Ljubljani. Po številu raziskovalnih projektov se uvršča v sam vrh univerz in raziskovalnih organizacij iz novih držav članic Evropske unije (EU 13). Na področju pridobivanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) ima glede na velikost države izjemne dosežke. »Smo edina slovenska univerza s pridobljenimi ERC-projekti, imamo jih že pet. Znanstveniki Univerze v Ljubljani se uvrščajo v sam svetovni vrh. Spomnimo se samo prelomnega znanstvenega prispevka, ki dokazuje, da virus zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda in povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo. Sem spadajo tudi številne nagrade za znanstveno odličnost zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, ki jih dobivajo doma in po svetu, naši študenti žanjejo uspehe na mednarodnih tekmovanjih,« pove rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič.
Eden od mednarodno najodmevnejših dosežkov Univerze v Ljubljani je bilo dognanje raziskovalcev z Medicinske fakultete. Znanstveno so dokazali, da virus zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda in povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo. | Avtor: Mateja Poljšak Prijatelj in Marko Kolenc
Univerza v Ljubljani spada tudi med tri odstotke najboljših univerz na svetu. »Ta podatek je še bolj pomemben, če ga postavimo v kontekst, in sicer v tej družbi treh odstotkov najboljših univerz na svetu jih je veliko, ki prejmejo tudi do stokrat več sredstev od države kot Univerza v Ljubljani, vendar vam zagotavljam, da niso stokrat boljše od nas,« pojasnjuje rektor prof. dr. Papič. Na lestvici Academic Ranking of World Universities, bolj znani kot šanghajska lestvica, se Univerza v Ljubljani že več let uvršča v skupino 401-500, na lestvici Times Higher Education pa v skupino 601-800. Na lestvici QS World University Rankings je v zadnjem letu napredovala iz skupine 651-700 v skupino 591-600.
»Vsak dan uresničujemo vizijo Univerze v Ljubljani - biti vedno bolj prepoznavna, mednarodna odprta in odlična raziskovalna univerza, ki nenehno ustvarjalno prispeva h kakovosti življenja. Ob stoletnem jubileju naši univerzi želim, da bi še naprej pogumno stopala po svoji poti, ohranjala odprtega duha, sledila visokim ciljem in globalnim izzivom,« je še povedal rektor prof. dr. Papič.
Besedilo: Darja Lisjak in Polona Movrin, Univerza v Ljubljani (Sinfo september/oktober 2019)