GOV.SI

Na Erasmus v Slovenijo - Tuji študenti vidijo Slovenijo kot deželo priložnosti in navdiha

Slovenija vsako leto gosti študente na študijskih izmenjavah in število takih študentov vsako leto raste. Ankete kažejo, da so študenti s svojim študijem in življenjem v Sloveniji zelo zadovoljni. Kot tutor za tuje študente na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem o tem dobil informacije neposredno od teh študentov.

Na vprašanje, ali ti je všeč v Sloveniji, od teh študentov še nisem dobil odklonilnega odgovora. Študenti najpogosteje pohvalijo naravo in skrb zanjo, dostopnost in bližino vsega v mestih, organiziranost študentske prehrane in veliko možnosti za potovanje po Sloveniji in sosednjih državah. Članek prinaša nekaj osnovnih statističnih orisov o Erasmusu v Sloveniji in nekaj pričevanj študentov, ki so za svojo izmenjavo izbrali Slovenijo, in to z vseh koncev Evrope in zunaj nje.

Študenti FF Erasmus

Na slovenskih fakultetah delujejo ekipe tutorjev prostovoljcev, ki tujim študentom pomagajo, da se v Sloveniji lažje znajdejo. Na fotografiji si študenti skupaj s tutorji urejajo bone za študentsko prehrano. – Avtor Osebni arhiv

Nekaj statističnih podatkov

V našo državo v okviru programa Erasmus vsako leto pridejo novi študenti, odločajo se za študijsko izmenjavo ali prakso v tujini, ki jih omogočajo programi, kot sta Erasmus+ in Ceepus, ali drugi sporazumi med univerzami. Slovenija program Erasmus izvaja od leta 1999, prvo leto je v Slovenijo prišlo dvanajst študentov, leta 2018 jih je samo v programih Univerze v Ljubljani sodelovalo več kot 2.000, leto prej pa jih je v programih vseh treh javnih univerz sodelovalo več kot 3.500. Študenti prihajajo od vsepovsod, le v skupinah, za kateri sem bil kot tutor zadolžen v študijskem letu 2018/2019, so bili poleg državljanov vseh evropskih držav tudi Kitajci, Korejci in Brazilci. Številčno pride k nam največ študentov iz Hrvaške, Češke in Poljske, v zadnjem času je zelo naraslo število Francozov. Po statističnih podatkih ima Slovenija med vsemi državami projekta rekord v deležu števila študentov, ki se na izmenjavi odločijo za tečaj jezika (tj. slovenščine), ta delež je 16 %.

Mnenja študentov

Študente, ki so bili v zadnjih dveh letih na izmenjavi v Sloveniji, sem povprašal za kratko mnenje o Sloveniji in njihovi izkušnji. Posebej sem jih prosil, naj povedo, zakaj so se odločili za Slovenijo in kaj se jim zdi pri Slovencih in Sloveniji posebno.

Veronika Starkova, državna univerza M. V. Lomonosova v Moskvi, Rusija

Doma študiram slovenščino, zato sem se odločila za izmenjavo v državi, katere jezik se učim. Rekla bi, da je Ljubljana tiha evropska vas. Mirno majhno mesto, kjer ljudje nikamor ne hitijo in skoraj vsi se poznajo, v nasprotju z Moskvo. Kultura je zelo razvita: Narodna galerija me je presenetila z lepo slovensko nacionalno umetnostjo, veliko je raznih muzejev in razstav. Slovenci imajo zelo radi svojo kulturo in jo razvijajo, radi obiskujejo svoja gledališča in razstave, potem pa se radi pogovarjajo o tem, ko gredo skupaj na kavo ali zvečer na pijačo. Slovenci imajo zelo radi šport. Posebno zanimiva se mi zdi slovenska navada, da hodijo v hribe in poleti v gore v Alpah, ki jih imajo tako radi. Veliko sem potovala po državi, tudi na morje. Presenetilo me je, kako se tam narava močno razlikuje od Ljubljane, čeprav ni tako zelo oddaljeno. Čas mi je prehitro minil čas, bila sem navdušena nad Slovenijo in začela sem razumeti, zakaj študiram njen lepi jezik. Mislim, da je Slovenija dežela, ki jo je vredno pogledati, ker je lepa, ima zelo zanimivo zgodovino, kulturo in umetnost.

Elpida Nasou, univerza Kapodistrias v Atenah, Grčija

Slovenijo sem izbrala, ker na moji domači univerzi ni bilo veliko izbire – vendar mi ni bilo žal! Ljubljana je krasno malo zeleno mesto, počutila sem se varno in vse, kar sem potrebovala, je bilo blizu. V Sloveniji je mogoče veliko početi, tudi nočno življenje je dobro. Slovenski študenti in profesorji so bili zelo prijazni, žal mnogih predavanj nisem mogla obiskovati, ker so bila v slovenščini. Veliko je bilo možnosti za izlete in poceni potovanja v sosednje države. V Sloveniji se mi zdi najbolj posebna čudovita narava, pri Slovencih pa spoštovanje in skrb zanjo.

Alexia François, univerza v Bordeauxu, Francija

Slovenijo sem izbrala, ker sem si želela opravljati prakso iz fiziologije in Medicinska fakulteta v Mariboru mi je to omogočila. Maribor je majhno mesto, po velikosti je podobno mojemu domačemu mestu, zato sem se hitro znašla. V mestu sem se počutila zelo dobro, na ulicah vlada dobro vzdušje, narava in parki so zelo lepi. Ljudje so bili zelo prijazni, tako meščani kot kolegi študenti in profesorji v laboratoriju na fakulteti. Predvsem se mi zdijo Slovenci zelo nasmejani ljudje, bolj kot ljudje v mestu, kjer študiram.

Camille Le Hein, univerza UCO Angers, Francija

V okviru programa Erasmus nisem želela iti predaleč, zato sem izbrala Slovenijo. Vedela sem, da je država zelo osredotočena na okoljske zadeve (recikliranje ipd.) in da ima veliko narave. Je tudi prikladna destinacija, saj meji na druge zanimive države. Kot članica nekdanje Jugoslavije naj bi imela zelo bogato in dovršeno zgodovino. Navsezadnje je Slovenija v Evropski uniji in schengenskem območju, zato me glede ekonomskih zadev ne bi smelo preveč skrbeti. V Ljubljani je prehranjevanje z vsakovrstno hrano še posebej preprosto. Kot vegetarijanka sem bila prijetno presenečena nad precej pestro ponudbo vegetarijanskih in veganskih jedi. Moje najboljše kulinarično odkritje so štruklji, zlasti tisti z gobami ali posuti sladkimi krušnimi drobtinami. Všeč mi je tudi, da je kava povsod dobra in na voljo po zelo ugodni ceni. Pri Slovencih mi je najbolj všeč njihova gostoljubnost. Ko se spoprijateljiš z njimi, te vedno z veseljem povabijo k sebi domov in ti ponudijo skodelico kave. Poleg tega z velikim veseljem govorijo o svoji kulturi in običajih. 

Egert Indres, univerza Tartu, Estonija

V Sloveniji sem preživel štiri zares dobre mesece. To je bilo verjetno najboljše obdobje v mojem življenju, saj sem imel priložnost izkusiti drugačno kulturo, podnebje in zelo raznoliko pokrajino, čeprav je država po površini dvakrat manjša od moje. Pri Ljubljani sta mi bila resnično všeč tamkajšnji božično-novoletni sejem in to, da je mestno središče večinoma zaprto za motorni promet. Druga mestna središča so po navadi prometno najbolj obremenjena, vendar je slovenska prestolnica dokazala, da lahko manj hrupno mestno središče koristi turizmu, saj prispeva k povečanju števila tujih obiskov. Živahni božično-novoletni sejem, ki traja pet tednov, lahko dejansko pripomore k temu, da si spočiješ misli od študija (vsaj tistega, na katerega so prijavljeni Erasmusovi študenti). Vendar pa je bil verjetno najpomembnejši razlog, zakaj sem sploh izbral Slovenijo, njena pokrajina. Obsežna kraška območja, Alpe in Dinarsko gorovje ter kratka, a prikupna jadranska obala. Ta pokrajina mi je vsakič, ko sem jo obiskal zaradi terenskega dela v okviru študija, sam ali s prijatelji, ponudila več presenečenj. Sam sem imel priložnost osvojiti štiri vrhove, od katerih je bil najvišji Grintovec, prepričan pa sem, da se bom še vrnil in kot naslednji vrh bo „padel“ tudi Triglav.

Na izletu v Celje

Fakultete za tuje študente organizirajo razne dogodke in ekskurzije. Na fotografiji so udeleženci ekskurzije ljubljanske filozofske fakultete v Celje jeseni 2018. – Avtor Osebni arhiv

Jarina Ljubuska, univerza Ivana Franka v Lvovu, Ukrajina

Prejšnje leto sem imela možnost preživeti en semester v Ljubljani. Izmenjava je bila zame še posebej pomembna zato, ker sem lahko izboljšala svoje znanje slovenščine, ki se je sicer učim na domači univerzi. Tokrat sem prišla v Slovenijo že drugič, z okoljem pa sem se zlila šele med izmenjavo, tedaj sem tudi začutila njegov utrip. Prvo, kar me je prijetno presenetilo, je bila ugotovitev, da so Slovenci zelo odprti in vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. To ne velja le za zaposlene v mednarodni pisarni in profesorje, ampak tudi za povprečne Slovence, ki ji srečamo na ulici, v vrsti v trgovini ali kje drugje. Težko se mi je bilo navaditi praznih večernih ulic, zaprtih trgovin v nedeljo in razmeroma kratkega delovnega dneva. Zdaj prav to pogrešam doma.

Glede študija moram priznati, da je raven izobrazbe v Sloveniji res visoka. Meni je bilo novo to, da imajo slovenski profesorji govorilne ure, česar na ukrajinskih univerzah ni. Najbolj všeč pa mi je bilo to, da slovenska izobrazba daje študentom veliko svobode. To je razvidno, ko primerjam seminarske naloge, ki jih pišem doma, in tiste, ki sem jih pisala v Sloveniji. Zelo spoštujem to, da slovenski profesorji cenijo in spodbujajo ustvarjalnost študentov. Tudi z razmerami za bivanje, ki jih Slovenija ponuja tujim študentom, sem bila zelo zadovoljna.

José Roberto, univerza Sao Paolo, Brazilija

Naj grem kar lepo po vrsti: na matični univerzi me je čakal stresen semester, poleg tega pa sem imel eno zadnjih priložnosti, da se prijavim na program izmenjave, saj sem bil tik pred diplomo. Razpis za prijavo je bil odprt, zato sem preveril izbiro in ugotovil, da za ta semester ni na voljo „klasičnih“ destinacij, kot so ZDA, Anglija in Kanada. Toda dovolj hitro sem začel razmišljati o sebi: je to tisto, kar si želim ali kar ljudje pričakujejo od mene. Po razmisleku sem prišel do zaključka, da je to, kar si resnično želim, poskusiti nekaj drugačnega, nekaj novega, nekaj neklasičnega. Navsezadnje je to tudi razlog, zakaj mi je učenje različnih jezikov v tako zadovoljstvo in zakaj sem za študij izbral jezikoslovje.

Madžarska, torej? Odlično, mar ne? O tem nisem bil prepričan. Lahko bi sicer nadaljeval učenje madžarščine, kar se mi je zdelo super, a ni bilo na voljo jezikoslovnih predmetov, sam pa sem si želel ostati kolikor toliko zvest svoji študijski smeri.

V Braziliji Slovenija ne velja za državo, o kateri bi se ljudje pogovarjali ravno vsak dan. Dovolj razlogov, da preverim to „Univerzo v Ljubljani“ – sliši se kul, celo kot češko (oprostite, Slovenci, ampak takrat sem bil naiven, zakon ste!). Še bolje: imajo program jezikoslovja za dodiplomske študente. Nekaj dni pozneje mi je moj takratni učitelj madžarščine ponudil štipendijo za poletno šolo na Madžarskem.

Madžarsko na Madžarskem plus jezikoslovje v Sloveniji. Idealna kombinacija, mar ne? Da!

Potni list so mi izdali tik pred iztekom roka za prijavo, prvič bom v tujini, prvič bom vsakodnevno uporabljal drug jezik razen portugalščine, srečeval ljudi, nove prijatelje, pol leta bom 10.000 kilometrov od doma. Vse to me je navdajalo z negotovostjo. Toda vse je potekalo gladko, pravzaprav bolje sploh ne bi moglo biti. S tem ko sem spoznal nove ljudi, nove kraje, se potikal po slovenskem podeželju, se družil z drugimi Erasmusovimi študenti, potoval po drugih balkanskih državah in zahodni Evropi, sem lahko kar najbolj izkoristil to večkulturno okolje.

Med Slovenci sem se počutil zelo dobrodošel, vedno so bili dobre volje in pripravljeni pomagati. Prevzelo me je, ko sem slišal, da mnogi sebe opisujejo kot prilagodljive. Pravzaprav lahko brez vsakih težav rečem, da je denimo Ljubljana angleščini zelo prijazno mesto, ne le z vidika turista ali študenta. Ta preprost primer nam v veliki meri kaže, da se moramo kot svetovna skupnost zavedati zdrave in povezovalne vloge medsebojnega razumevanja in sodelovanja.

Kar zadeva naravo, lahko rečem le to, da je slovenska pokrajina očarljiva. Navdušujoče je tudi, kako ljudje častijo naravo – tako da skrbijo, da je povsod čisto, imajo zeleno prestolnico Evrope in dajo pobudo za prvi svetovni dan čebel. Sam nisem vegan, se pa rad prehranjujem s čim manj živili živalskega izvora in sem navdušen nad raznolikostjo (cenovno ugodne!) ponudbe veganskih jedi in restavracij.

V Ljubljani sem imel možnost spoznavati sijajno kulturno življenje, med drugim SNG Opero in balet, božično-novoletni sejem, ulično glasbo in razstave na prostem. Mislim, da mi je bila država tako všeč, da niti to, da sem moral obiskati bolnišnico, ni bila tako slaba izkušnja. Glede pravnih zadev sem moral kot državljan države, ki ni članica EGP, pred odhodom zaprositi le za vizum D, pri čemer je bilo to kljub nekaterim nesporazumom s slovenskim veleposlaništvom v Braziliji opravljeno enostavno in hitro.

  

Besedilo: Urh Ferlež (Sinfo julij/avgust 2019)