Skoči do osrednje vsebine

Zala Slabe - Slovenska znanstvenica s pomembnim odkritjem na področju biopsihologije

Biopsihologinja Zala Slabe je prva, ki ji je uspelo dokazati povezavo med prisotnostjo nevropeptida PACAP v možganih in motnjami razpoloženja, zlasti depresijo in bipolarno motnjo.

Magistrica biopsihologije je pri 24 letih odšla na študij k svetovno znanemu nevroznanstveniku prof. dr. Dicku Swaabu na nizozemski Inštitut za nevroznanost v Amsterdamu, ta inštitut je del Kraljeve akademije za znanost in umetnost. Na inštitutu ima dostop do ene redkih možganskih bank na svetu in je edina Slovenka v ekipi znanstvenikov, ki analizira možganske vzorce.

Znanstvenica je delo v raziskovalnem laboratoriju obogatila s svojimi odkritji, ki lahko pomembno vplivajo na duševno zdravje ljudi. | Avtor Osebni arhiv

Zakaj biopsihologija

Kot pravi mlada znanstvenica, je biopsihologija v Sloveniji še precej neznana veda, v tujini pa sta že leta priznana študij in znanost. Biopsihologija se ukvarja s poznavanjem bioloških genetskih predispozicij, ki se pozneje izražajo na našem vedenju, čustvovanju ipd. Znanstvena veda podaja odgovor, zakaj se tako vedemo, kot se, od kod izvirajo težave v duševnem zdravju, zakaj so razlike med osebami. »S spoznavanjem biopsihološkega ozadja posameznika in uravnavanjem bioloških funkcij bi bil naš doprinos k javnemu duševnemu zdravju mnogo boljši,« je prepričana Zala Slabe, ki sta jo vedno zanimala ta biološki in nevrološki del psihologije, razlaga vedenja, čustvovanja, naše psihe.

Analiza človeških možganskih vzorcev

Na inštitutu, kjer ji z uporabo možganske banke, ki hrani 4.000 globoko zamrznjenih človeških možganov, omogočajo zelo dobre razmere za raziskovanje, je dobila nalogo, da kot prva ugotovi vsebnost nevropeptida PACAP v človeških možganih. Uporabila je možganske vzorce iz posmrtnega odvzema bolnikov z bipolarno motnjo in depresijo. Iskala je tudi razlike v hipotalamusu v izražanju glede na spol in ugotavljala, katere razlike se pojavljajo med skupinami kontrolnih bolnikov in tistimi, ki trpijo za duševno boleznijo.

Med raziskovanjem je zbrala pomembne ugotovitve, in sicer da je nevropeptid PACAP značilno izražen pri ženskah in pri tistih, ki imajo razpoloženjske motnje, na primer depresijo ali bipolarno motnjo. »Večja izraženost pri ženskah nam lahko poda neki odgovor na vprašanje, zakaj je pri ženskah več primerov razpoloženjskih motenj,« razloži znanstvenica.

Kot velja za serotonin in dopamin, možganski kemični snovi, ki sta različno zastopani pri ljudeh in njuno pojavnost lahko z zdravili (terapijo) uravnavamo, je tudi za PACAP značilno, da je različno izražen, a za njegovo uravnavanje še ne poznamo ustreznih zdravil. Prav PACAP bi lahko pomenil manjkajoči del sestavljanke v razumevanju našega duševnega zdravja, meni Zala Slabe.

Vpliv PACAP-a na duševno zdravje

Raziskovanje sogovornice ima jasen cilj, in sicer pomagati ljudem in razviti ustrezne terapevtske strategije. Razpoloženjske motnje so velik javnozdravstveni problem današnje družbe in njeno odkritje lahko pomembno vpliva na njihovo zdravljenje. Razumevanje sistema PACAP v človeškem hipotalamusu je ključno pri nadaljnjem razvoju terapevtskih načinov za zdravljenje razpoloženjskih motenj, kot sta depresija in bipolarna motnja, povezan je tudi s posttravmatsko stresno motnjo in drugimi psihiatričnimi motnjami, povezanimi s stresom.

»Ugotovljeno povišano izražanje PACAP-a pri ženskah kaže na to, da so ženske bolj nagnjene k nevropsihiatričnim obolenjem. Vzrok za to pa je interakcija s hormonom estradiolom, zato se pričakuje, da bi bil tudi razvoj zdravljenja povezan z uravnavanjem estradiola,« razloži znanstvenica.

Raziskave na področju Alzheimerjeve bolezni

V nadaljevanju njenih raziskav bodo vključeni tudi možgani tistih, ki so trpeli za Alzheimerjevo demenco. Te deli na dve skupini, tiste z Alzheimerjevo boleznijo in depresijo in tiste, ki za depresijo ob Alzheimerjevi bolezni niso trpeli. »50 % bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo trpi za depresijo, kar resno povečuje breme bolnikov in negovalcev in je pogosto razlog za hospitalizacijo. 35.000 ljudi v Sloveniji in 5,05 % evropskega prebivalstva trpi za Alzheimerjevo boleznijo, kar je dodatno družbenogospodarsko breme. Prejšnje farmakološke terapije z antidepresivi so izboljšale simptome depresije pri le približno 50 % bolnikov,« pove biopsihologinja Slabe.

Nevropeptid PACAP v povezavi z Alzheimerjevo boleznijo na posmrtnem človeškem možganskem tkivu še ni bil nikoli raziskan. Prepričana je, da bi lahko nadaljnja študija pomenila velik doprinos k razumevanju te bolezni. Znano je, da lahko disregulacija PACAP-a povzroči depresijo. Z razvojem specifičnih zdravljenj, ki bi uravnavali pojavnost nevropeptida PACAP, pa bi lahko posledično vplivali tudi na odložitev Alzheimerjeve bolezni.

Biopsihologinja Zala Slabe raziskave za svojo doktorsko nalogo izvaja tudi na bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. | Avtor Osebni arhiv

Kaj lahko pričakujemo od nadaljnjih raziskav

Dosedanje farmakološko-antidepresivne terapije izboljšujejo simptome s kompleksnimi mehanizmi, ki niso popolnoma razumljeni. Raziskovanje sistema nevropeptida PACAP-a daje širšo sliko, saj omogoča boljše razumevanje delovanja nevropeptida, spolnih razlik v človeških možganih in razširjenosti nevropsihiatričnih motenj. »Poznavanje njegovega delovanja pomeni pomemben prispevek k razvoju (spolno specifičnega) psihofarmakološkega zdravljenja,« poudari biopsihologinja in doda, da ima raziskovanje PACAP-a tudi ključno vlogo pri nadzoru nastanka nevrodegenerativnih bolezni, katerih delež se v sodobnem svetu povečuje zaradi staranja prebivalstva. Z razvojem zdravljenja za uravnavanje sistema PACAP smo lahko zagotovili manj pojavljanja depresije, ki posredno vpliva na potek Alzheimerjeve bolezni. »Prebivalstvo se stara in s tem se težnja k raziskovanju te bolezni ter odkrivanju zdravila in zdravljenja bolezni veča, zato raziskovalci iščemo različne tarče in PACAP bi lahko bil ena izmed teh tarč,« je prepričana znanstvenica Slabe.

V prihodnosti si želi, da bi se tovrstne raziskave začele izvajati tudi v Sloveniji. »Svoje izkušnje, ki jih nabiram v tujini, želim prenesti v Slovenijo, tako tehnike kot morda ustanovitev in razvoj neke organizacije oziroma ustanove, ki bi podpirala hrambo posmrtnega možganskega tkiva. Ustanovitev takšne organizacije bi vsem nevroznanstvenikom pri nas omogočala raziskovanje nevropsihiatričnih motenj. Imeti možnost takšnega raziskovanja bi bilo izjemno koristno,« je prepričana znanstvenica, ki je svojemu delu zelo predana.

   

Besedilo: Danila Golob (Sinfo julij/avgust 2019)

Iskalnik