Največje belokranjsko mesto

Črnomelj je največje mesto Bele krajine in njeno središče. Začetki mesta segajo v antični čas. Staro mestno jedro stoji na pomolu v tesnem okljuku rek Lahinje in Dobličice. Krasi ga srednjeveški grad, tam je tudi komenda nemškega viteškega reda in poslopje nekdanje hranilnice in posojilnice. Zanimiva je Primožičeva hiša, ki je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Tukaj so naprodaj izdelki domače in umetnostne obrti, redno potekajo delavnice belokranjskih rokodelcev in razstave.

 V Črnomlju se začne belokranjska vinskoturistična cesta. Poleg uživanja v čudoviti naravi sta obvezna obisk zidanic ter degustacija belokranjskih vin in domačih jedi.

Jurjevanje — najstarejši folklorni festival v Sloveniji

Jurjevanje v Beli krajini, ki poteka že od leta 1964, temelji na folklornem izročilu Bele krajine in tudi drugih regij Slovenije. Ohranja belokranjsko plesno, pesemsko in glasbeno dediščino. Prireditev poteka pet dni v juniju in vsako leto gosti mednarodne folklorne skupine ter druge kulturne ustvarjalce z vsega sveta. Tako prehaja z lokalne na globalno raven in ustvarja pester medkulturni prostor, v katerem se tradicija prepleta z modernim. Zanimiv program se odvija na različnih prizoriščih v Črnomlju in je namenjen vsem generacijam. Na festivalu lahko okušamo gastronomske posebnosti in vrhunska vina, seveda pa srečamo tudi pomladanskega mitološkega junaka zelenega Jurija.

Srednjeveška Metlika

Metlika se ponaša s pestro naravno in kulturno dediščino. V preteklosti je bila pravo stičišče kultur, narodov in ver, med drugim je bila 200 let sedež habsburške Vojne krajine. Razcvet je mesto doživelo konec 19. stoletja, ko so bile tukaj ustanovljene prva požarna obramba na Slovenskem, prva narodna čitalnica na Dolenjskem in v Beli krajini ter prva hranilnica in posojilnica. Srednjeveško mesto sestavljajo trije slikoviti trgi. Na enem izmed njih je mogočen metliški grad, kjer imata danes svoje prostore Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej. Grad še posebej zaživi v poletnih mesecih, ko se na grajskem dvorišču odvijajo mednarodne kulturne prireditve z naslovom Pridi zvečer na grad. Program ponuja vrhunske domače in tuje izvajalce glasbe, poezije, plesa ter gledališča — nepozabno doživetje v čudovitem grajskem ambientu.

Vinska vigred — največji festival vina v Sloveniji

Trije dnevi v maju so v Metliki posvečeni Vinski vigredi. Tradicionalna turistično-vinarska in kulturna prireditev se odvija na treh trgih v starem mestnem jedru. Na Vinski vigredi potekajo ocenjevanje belokranjskih vin in razstava le-teh, ocenjevanje belokranjskih pogač ter izbor kraljice metliške črnine. Na festivalu lahko obiskovalci spoznavajo etnološke posebnosti, uživajo v pestrem kulturnem programu s folklornimi in tamburaškimi skupinami, zbori ter godbo na pihala, obiščejo muzeje, okusijo belokranjske dobrote in nagrajena vina ter zaplešejo na glasbo domačih glasbenih skupin.

Neokrnjena narava reke Kolpe

Metliko na jugu obdaja reka Kolpa, ki sodi med najbolj čiste reke na Slovenskem. Je zelo bogata z ribami in drugimi živalskimi vrstami, mnoge od njih so redke in zaščitene. Kolpa je leta 2010 postala tudi nosilka prestižnega naziva evropske destinacije odličnosti (EDEN). Reka Kolpa in njeni bregovi ponujajo različne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa. Plavanje, športni ribolov, čolnarjenje s kajaki, rafti in kanuji, pohodi po urejenih poteh in sprostitev v čudoviti naravi. Če želite ob Kolpi preživeti več časa, se lahko namestite na turističnih kmetijah ali v kampih. Še posebej mamljiv je sodobno urejen kamp Big Berry v vasici Primostek, ki ima na razpolago sedem mobilnih hišk.

Ob Kolpi se razprostira Krajinski park Kolpa, in sicer na območju med Starim trgom in Dragoši, v celoti znotraj občine Črnomelj. Park ohranja in skrbi tudi za bogato kulturno dediščino. Gradovi, mlini, žage ob reki Kolpi krasijo okolico, še posebej zanimivi so dvori – štiristranično zaprte domačije, ki jih sestavljajo stanovanjska hiša, skedenj, hlev in na sredini dvorišče. V Krajinskem parku Kolpa goste radi sprejmejo v Šokčevem dvoru v Žuničih, ki predstavlja za ta del Bele krajine značilen kmečki dom in je eden izmed zavarovanih kulturnih spomenikov. Šokčev dvor je tip zaprte domačije, sestavljene iz hiše, lope in skednja. V hiši, ki je restavrirana, je urejena kmečka sobica s starinskim pohištvom in otroško zibelko, tam so tudi stara kmečka oblačila, domače platno itd. Drugi prostor je urejen kot jedilnica s staro krušno pečjo.

Krajinski park Lahinja

Poleg reke Kolpe očara tudi reka Lahinja, ki obsega naravno ohranjeno območje povirja zgornjega toka reke Lahinje. Ob reki se vrstijo gozdovi, močvirja in vlažni travniki. V Krajinskem parku Lahinja srečamo različne kraške pojave in botanične posebnosti. Zanj sta značilni bogata naravna in kulturna dediščina. Park ima osem varovanih naravnih spomenikov, šest kulturnih spomenikov in dva naravna rezervata: Nerajski in Lahinjski lugi. V močvirju Mlaka lahko vidimo celo želvo sklednico. V 16. stoletju je bil na okljuku Lahinje pozidan grad, ki je bil kasneje opuščen. Na vrhu okljuka stoji cerkev z letnico 1638 na kamnitem portalu. Ob reki sta žaga in mlin, ki danes obratujeta za turistične namene. Za obiskovalce so urejene označene tematske poti, na katere se lahko odpravijo peš (čas obhoda parka je tri ure) ali s kolesom. Reka Lahinja omogoča tudi ribolov in čolnarjenje.

Z vlakom v Semič

Občina Semič se razteza ob vznožju Kočevskega roga in obronkih Gorjancev. Če se v Semič pripeljemo z vlakom, se nam ponudi najlepši razgled na ta belokranjski kraj: zeleni griči, med vinogradi posejane bele hiše in zidanice, pod njimi stoji semiški trg s farno cerkvijo sv. Štefana v slogu baročnega klasicizma. Semič ima deloma ohranjeno obzidje obrambnega tabora, ki je bil zgrajen za obrambo pred Turki, v stavbi, imenovani Taborska hiša, ki stoji znotraj obzidja, pa postavljajo slikarske razstave ali organizirajo kulturne prireditve. Kraj je znan tudi po čebelarstvu in medu.

V Beli krajini lahko vsak obiskovalec najde nekaj zase, kar mu bo pisano na kožo. Umirjenost in sprostitev v prelepi naravi, veselje in uživanje v belokranjskih jedeh in vinih, adrenalin na rekah, rajanje in druženje na prireditvah ali pa klepet s prijaznimi in gostoljubnimi Belokranjci.

Besedilo: Danila Golob (Sinfo julij/avgust 2019)