Čokolada je ena od tistih sladkarij, ki se jim ljudje najtežje upremo. Ponavadi ima vsakdo svojo, ki mu je najljubša. Nekaterim je všeč mlečna, spet drugim čim temnejša čokolada, nekaterim samo bela ali tista s celimi lešniki, figami, marcipanom ... Kako sploh bi človek lahko nehal jesti čokolado, če pa je toliko izbire?

Intervju: Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

Zagotovo eden najuspešnejših slovenskih izumiteljev je Peter Florjančič. Čeprav je bil letos star 100 let, je še vedno poln življenja. Ni trenutka, ko ne bi razmišljal o novem izzivu, o novem izumu. Bil je tudi športnik, pisec melodij in igralec. Živel je v Švici, Monte Carlu, Avstriji, Italiji, Nemčiji, zadnja leta pa na Bledu in v Radovljici.

Doživlja se kot ne vedno pravilno razumljenega igralca. »Umetniki razmišljamo drugače kot večina ljudi, vidimo stvari, ki jih drugi ne,« je prepričan. Tudi njegova igralska generacija se ni pretirano razumela. Biti prvak je bilo dovoljeno le enemu in vsak posameznik je stremel k temu, da bi to postal prav on. Kar je seveda vodilo v tekmovanje in konflikte. Pred Součkom je vladal Stane Sever, nato njegov kolega Polde Bibič.

Frankfurtski knjižni sejem s skoraj 300.000 obiskovalci, 7.500 razstavljavci iz 109 dežel, 4.000 dogodki in 10.000 novinarji je največji knjižni sejem na svetu. Že od leta 1988 sejem vsako leto gosti po eno državo (ali regijo) častno gostjo. Tradicionalno dolga čakalna vrsta kaže na veliko zaželenost naziva, zato smo še posebej ponosni, da se je Sloveniji uspelo uvrstiti med bodoče države častne gostje. Nosilka laskavega naziva bo leta 2022, za izvedbo pa bo odgovorna nosilka operacije, Javna agencija za knjigo RS.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki leta 2019 praznuje 100-letnico svojega delovanja, vse od 60. let deluje program Slovenščina na tujih univerzah (STU). Organizacijsko, strokovno in vsebinsko je del Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko.

Najstarejša in največja visokošolska ter znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji – Univerza v Ljubljani praznuje stoletnico obstoja. Čeprav so se njeni rektorji na začetku ves čas spopadali s težnjami po ukinitvi, je Univerza v Ljubljani obstala. Danes se uvršča med tri odstotke najboljših univerz na svetu. Prav tako se po številu raziskovalnih projektov uvršča v sam vrh univerz in raziskovalnih organizacij iz novih držav članic Evropske unije (EU 13).

Biopsihologinja Zala Slabe je prva, ki ji je uspelo dokazati povezavo med prisotnostjo nevropeptida PACAP v možganih in motnjami razpoloženja, zlasti depresijo in bipolarno motnjo.

Slovenija vsako leto gosti študente na študijskih izmenjavah in število takih študentov vsako leto raste. Ankete kažejo, da so študenti s svojim študijem in življenjem v Sloveniji zelo zadovoljni. Kot tutor za tuje študente na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem o tem dobil informacije neposredno od teh študentov.

Mateja Benedetti je v Ljubljani najprej obiskovala srednjo šolo za oblikovanje in kasneje študirala na Naravoslovnotehniški fakulteti. Po študiju v Sloveniji se je izpopolnjevala na akademiji za umetnost na Nizozemskem. Tam je spoznala tudi konceptualno oblikovanje, kar je bila ena od prelomnic v njenem ustvarjalnem procesu. Je oblikovalka in kostumografinja. Njena oblačila so unikatna in izdelana iz ekoloških materialov oziroma naravi prijazna. S svojim načinom ustvarjanja navdušuje v Sloveniji in osvaja tudi svet.

Gričevnato razgibana pokrajina očara že na prvi pogled. Zeleni steljniki, porasli z belimi brezami, bleščeča reka Kolpa, vinogradi z idiličnimi zidanicami in poti, ki te popeljejo do zanimivih krajev s pestro zgodovino.

Kras je domovina kraškega ovčarja, ki ga je ostra burja skozi stoletja le krepila, in ne slabila, psa, ki si je skupaj s pastirji in kraškimi ovcami rezal trd kruh ter je do današnjih dni znal ohraniti svojo plemenito osebnost. Brez ljubezni, medsebojnega spoštovanja in razumevanja bi veliko izgubila tako človek kot pes.