Skoči do osrednje vsebine

1. 2. 1991: Javno mnenje zahteva pospešitev odcepljanja od Jugoslavije

Tega dne je v Sloveniji odmevalo dogajanje na Hrvaškem, povezano s predstavitvijo filma, ki ga je na skrivaj posnela JLA in je Martina Špeglja, hrvaškega obrambnega ministra, obtoževal tihotapljenja orožja in domnevnega terorizma. V ospredje na državni ravni pa so vse bolj stopala tudi ekonomska vprašanja.

Leo Šešerko

Dr. Leo Šešerko, takratni podpredsednik slovenske vlade, pristojen za medregionalni razvoj. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Predstavitev pilotske telefonske raziskave Delo Stik

Časopis Delo je predstavil rezultate telefonske raziskave. Opravili so jo med tisoč telefonskimi naročniki, ki jih je naključno izbral računalnik. Odzvalo se jih je 711, odgovarjali pa so na več vprašanj glede prihodnje ureditve odnosov v Jugoslaviji. Kar 335 anketirancev je odgovorilo, da bi morala Slovenija pospešiti odcepitev Slovenije od Jugoslavije. Glede omenjenega filma s hrvaškim ministrom Špegljem v glavni vlogi pa je več kot tretjina anketiranih v Sloveniji menila, da je šlo v celoti za ponaredek, usmerjen proti demokratični oblasti na Hrvaškem.

Korak k razveljavitvi konvertibilnosti dinarja

Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije (NBJ) je zvezni vladi predlagal odlok, po katerem bi lahko banke kupovale od NBJ devize šele potem, ko bi izkoristile svoj denar v tujini. Razprava sveta guvernerjev se je v glavnem vrtela okrog porabe deviznih rezerv NBJ za stvari, ki so za državo najbolj nujne. Morali so sprejeti nepriljubljene ukrepe, če so želeli ohraniti vsaj minimalno zaupanje tujine do jugoslovanskih plačilnih sposobnosti. Zaostrovali so se tudi pogoji pri uvozu dobrin v Jugoslavijo, posebej ne nujno potrebnih izdelkov.

Neporavnani računi med podjetji

Zbrani in javnosti predstavljeni podatki so pokazali, da so hrvaška podjetja slovenskim dolgovala precej več kot pa obratno, kar je krhalo odnose med obema republikama. Doktor Leo Šešerko, podpredsednik slovenske vlade, sicer tudi pristojen za medregionalni razvoj, je za Delo povedal, da gre za precej visoke zneske, ki so jih hrvaška podjetja dolžna slovenskim. Izpostavljen je bil primer koprske Luke, ki so ji hrvaški partnerji dolgovali 17,9 milijona dinarjev, medtem ko so oni Hrvatom dolgovali 304 tisoč dinarjev. Poleg tega je slovensko-hrvaške odnose zapletalo tudi poslovanje nekaterih podružnic Ljubljanske banke, d. d., na Hrvaškem. Varčevalci nekaj časa niso mogli dvigovati niti svojih deviz, niti v dinarski protivrednosti. Težava je izvirala iz neporavnanih obveznosti zvezne vlade in NBJ do zagrebške podružnice LB. Zaradi ohranjanja svojega poslovnega ugleda so se v LB vseeno odločili, da bodo iz lastnih virov zagotovili vsaj delno izplačevanje deviznih prihrankov tudi v teh podružnicah. Tako je lahko poslej posamezni varčevalec na dan dvignil do dvesto nemških mark deviz.

Inflacija v januarju

V Beogradu je zvezni zavod za statistiko pojasnil dogajanje glede inflacije v januarju 1991. Življenjski stroški v tistem mesecu so se povečali za 4,8 odstotka, inflacija pa za 5,6 odstotka v primerjavi z decembrom. Na inflacijo je najbolj vplivala 9,3-odstotna podražitev storitev in kmetijskih proizvodov, medtem ko so se industrijski proizvodi podražili za 4,7 odstotka. Po predstavljenih rezultatih so se življenjski stroški v Jugoslaviji najbolj povečali na Kosovu, Slovenija pa je na državni ravni zasedla drugo mesto s 5,8-odstotnim povečanjem.

Avtor: Renato Podbersič ml.