Poziv evropske dvanajsterice k mirnemu reševanju sporov in nedeljivosti Jugoslavije

Na pobudo takratnega italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa so zunanji ministri evropske dvanajsterice na zasedanju v Bruslju sklenili, da bodo poslali posebno diplomatsko pobudo za miroljubno razrešitev jugoslovanske politične krize. V skupnem sporočilu, ki ga je javnosti predstavil luksemburški zunanji minister Jacques Poos, je evropska dvanajsterica pozivala, naj se v Jugoslaviji najdejo mirne rešitve sporov na podlagi demokratičnega dialoga in spoštovanja človekovih pravic.

V tem dokumentu pa so poudarili tudi, da Evropska skupnost ni zainteresirana za razbijanje Jugoslavije in podpira njeno enotnost in ozemeljsko integriteto. Hkrati je postalo jasno, da se je evropska dvanajsterica odmaknila od prvotnega načrta, da bi Jugoslavijo obiskala tako imenovana »trojka«, ki bi jo sestavljali trije zunanji ministri, in sicer trenutno predsedujoči ministrskemu svetu ter njegova predhodnik in naslednik. To bi pomenilo, da bi v Jugoslavijo pripotovali Luksemburžan Poos, Italijan De Michelis in Nizozemec Van Den Broek. Vendar pa se niso odločili za ta korak z argumentom, da ne želijo dodajati k zunanjemu vtisu dramatičnosti razmer.

Podpora mednarodne skupnosti v Davosu

Janez Drnovšek se je vrnil iz Davosa, kjer je sodeloval na Svetovnem gospodarskem forumu. Ob vrnitvi je na brniškem letališču odgovarjal na vprašanja novinarjev. Po njegovem mnenju je bilo na tridnevnem forumu izraženo precejšnje zanimanje tudi za Jugoslavijo, sicer je bila glavna tema foruma zalivska vojna. Poudaril je, da na srečanju s pomembnimi politiki, kot je bil tudi že navedeni italijanski minister De Michelis, ni bilo načelnega nasprotovanja razhodu narodov v Jugoslaviji. Za tisti čas je bila značilna tako imenovana »evolucija stališč« mednarodne javnosti, v kateri je debata o različnih rešitvah jugoslovanske krize postajala vedno bolj aktualna.

Kot je poudaril Drnovšek po vrniti v Slovenijo, je zelo pomembno, da je veliko zanimanja za Slovenijo v poslovnem in bančniškem svetu. Tako se je med drugim pogovarjal s predsednikom nemške centralne banke Poehlom in švicarske centralne banke Lusserjem ter predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj Attalijem. Sloveniji so ponudili strokovno pomoč pri razvoju slovenskega monetarnega sistema in centralne banke. Na podlagi nadaljevanja teh stikov, predvsem z Nemčijo, je bilo pričakovano, da bo prišlo do konkretizacije dogovorov med osrednjimi finančnimi institucijami, saj so bili vsi dogovori v tem času bolj okvirne narave.

Avtor: Martin Nahtigal