Skoči do osrednje vsebine

27. 1. 1991: Med popuščanjem napetosti doma in zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu

Dogajanje v Jugoslaviji so v nedeljo, 27. januarja 1991, zaznamovale predvsem posledice sklepov petkovega in sobotnega zasedanja Predsedstva SFRJ. S tem je bila vsaj začasno odvrnjena nevarnost začetka oboroženih spopadov v Jugoslaviji. Obenem je bil tega dne prvič demokratično izvoljen makedonski predsednik Kiro Gligorov. Na mednarodnem prizorišču je bila pozornost svetovne javnosti še naprej usmerjena predvsem v zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu.
Člani skupščine sedijo v dvorani, eden hodi.

V skupščini januarja 1991. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Popuščanje napetosti v Jugoslaviji?

Osrednji dogodek na notranjepolitičnem področju je zadeval dogovor med Predsedstvom SFRJ in hrvaško delegacijo, sklenjen v soboto zjutraj. S tem je po vsej državi vsaj začasno zavladalo olajšanje, saj so bile razmere na Hrvaškem že tako napete, da je grozil izbruh državljanske vojne.

A obenem je dogajanje »na terenu« nakazalo na prenagljenost optimističnih napovedi, saj je že v soboto ponoči nastalo nekaj oboroženih incidentov v kninski krajini in na drugih nacionalno mešanih območjih. V slavonskem kraju Pakrac je tako na primer balkon funkcionarja HDZ zadelo več eksplozivnih naprav. Dvom o trajnosti dogovora so zato večinoma izražali tudi svetovni mediji. Rimska La Reppublica je tako komentirala dogajanje: »Ostaja vprašanje: je to že mir ali samo premirje? Prezgodaj je še odgovoriti na to vprašanje glede na to, da je še včeraj grozilo, da se bo položaj spremenil v oboroženi konflikt …«

Kiro Gligorov izvoljen za makedonskega predsednika

Nekoliko v senci dogajanja v Beogradu in na Hrvaškem so ostale novice iz Makedonije, kjer je večstrankarsko Sobranje Socialistične Republike Makedonije v nedeljo izvolilo prvega demokratičnega predsednika te jugoslovanske republike. To je postal nekdanji jugoslovanski finančni minister Kiro Gligorov, ki je to funkcijo opravljal vse do leta 1999. Pod njegovim vodstvom se je Makedonija osamosvojila.

Zaostrene razmere v Perzijskem zalivu

Medtem ko so se razmere v Jugoslaviji vsaj začasno umirjale, pa se je na Bližnjem vzhodu  stopnjevala sovražnost. Zaradi čedalje težjega položaja, ko napadi z raketami tipa scud na Izrael in Savdsko Arabijo ob uspešni zračni obrambi niso imeli večjega učinka, se je iraški diktator Sadam Husein odločil za novo stopnjevanje terorja. S petih iraških tankerjev v Perzijskem zalivu je namreč ukazal spustiti velik naftni madež, s katerim naj bi ameriškim marincem preprečili izkrcanje na kuvajtski obali. Predstavnik Pentagona je dejanje označil za primer »ekološkega terorizma.« Iraška stran je razlitje nafte nasprotno pripisala ameriškemu bombardiranju iraških tankerjev.

Skoki v Planici

V senci prelomnih dogajanj na domačem in mednarodnem političnem parketu pa je vsakdanje življenje teklo dalje. Pozornost domačih športnih navdušencev je bila tako usmerjena v Planico, kjer je v soboto in nedeljo potekalo državno člansko prvenstvo v smučarskih skokih. Na obeh tekmah je suvereno zmagal Franci Petek. Kolajne so osvojili še Janez Debelak, Miran Tepeš in Goran Janus.

Avtor: dr. Matic Batič