Jože Pučnik na pogovornem omizju o Sloveniji po plebiscitu

Na Bledu je potekalo pogovorno omizje o Sloveniji po plebiscitu s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom. »Naš program ni več iskati poti, kako bi v Jugoslaviji ostali skupaj. V ospredju je še samo zahteva, da se pogovorimo, kako bi na miren, čimbolj demokratičen način ob čim manjši gospodarski škodi lahko odšli vsak svojo pot. To pa ne izključuje posebnega odnosa do Hrvaške,« je bil pred 30 leti jasen Jože Pučnik, ki je poudaril, da prizadevanje za konfederacijo v okviru federacije ni obrodilo sadov. Jugoslovanska kriza se je dodatno poglobila, sploh potem ko je bilo znano, da se JLA ne namerava odpovedati aktivni vlogi pri dogovorih o ureditvi Jugoslavije. Po Pučnikovem mnenju je bilo skupno vsejugoslovansko reševanje Jugoslavije skorajda nemogoče. Jože Pučnik je bil tudi prepričan, da nekateri dogodki zadnjih dni nakazujejo, da v ozadju težav stoji neka ideologija, za katero so bili prepričani, vsaj v Sloveniji, da je minila.

Napetosti in zaostritve je treba urediti z dialogom in pogajanji

Prvi vikend v februarju leta 1991 je bil v švicarskem Davosu Svetovni gospodarski forum, kjer se je srečal svetovni gospodarsko-politični vrh. Na srečanju se je po poročanju Dela zbralo okoli 1400 vrhunskih gospodarstvenikov in visokih političnih osebnosti. Med povabljenimi je bil tudi takratni član zveznega predsedstva Janez Drnovšek, srečanja pa se je udeležil še dr. Franjo Tuđman. Ob stopnjevanju in poglabljanju jugoslovanske krize je zanimanje za rešitev jugoslovanskega vprašanja naraščalo tudi v tujini. Na srečanju v Davosu je bilo dogovorjeno, da bo Evropska skupnost v Beograd poslala opozorilo, da je poseganje po sili v reševanju jugoslovanske krize popolnoma nesprejemljivo. Sporočilo iz Bruslja v Beograd, ki je bilo poslano dan po zaključku srečanja, je vsebovalo jasno stališče: napetosti in zaostritve je treba urediti z dialogom in pogajanji. Janez Drnovšek se je v Davosu sestal z avstrijskim finančnim ministrom Lacino, s katerim sta se pogovarjala glede monetarnih težav in o sodelovanju na tem področju. Pred tem se je Drnovšek še sestal z italijanskim zunanjim ministrom Giannijem De Michelisom in nemškim zunanjim ministrom Hans-Dietrichom Genscherjem. Oba sta dejala, da z zaskrbljenostjo spremljata dogodke v Jugoslaviji in možne razplete jugoslovanske krize. Tako Italija kot Nemčija sta ponudili pomoč pri mirnem in demokratičnem reševanju težav.

Ravno v času srečanja v Davosu, na katerem so govorili tudi o mirnem reševanju jugoslovanske krize, je prišlo do nove zaostritve odnosov znotraj Jugoslavije. Predsednik predsedstva SFRJ  Borisav Jović je predsedniku republike Hrvaške Franju Tuđmanu poslal brzojavko, v kateri je zagrozil, da bo JLA šla do konca glede razorožitve rezervnih enot hrvaške policije. Stipe Mesić je dejanje označil kot nevarno igro, s katero želijo omajati demokratično izvoljeno hrvaško oblast. Na Jovićeve grožnje Hrvaški se je odzval tudi Janez Drnovšek, ki je menil, da je Jović prekoračil svoje pristojnosti in da ne more on sam, brez stališča predsedstva, dajati takšnih izjav in napovedovati takšnih ukrepov.

Avtor: Andraž Koželnik