Skoči do osrednje vsebine

30. 1. 1991: Vojsko iz politike!

Tega dne je pri nas odmeval zaupni dokument politične uprave ZSLO z naslovom Informacija o aktualni situaciji v svetu in naši državi ter neposrednih nalogah JLA. V njem se je vojska postavila za razsodnico glede politične prihodnosti Jugoslavije in njeno urejevalko. Predsedstvo Republike Slovenije se je odločilo dokument javno predstaviti. Slovenski parlament je na ta dan na dolgi razširjeni seji razpravljal predvsem o reševanju jugoslovanske krize, varnostnih vprašanjih in stanju v JLA.

Člani predsedstev sedijo za mizo.

30. januarja 1991 je med drugim potekalo tudi srečanje in pogovori delegacije Slovenije in Črne Gore pod vodstvom predsednikov Predsedstev Milana Kučana in Momira Bulatovića o rešitvi jugoslovanske krize. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Ohraniti socializem in Jugoslavijo!

Predsedstvo Republike Slovenije se je na ta dan na seji seznanilo z vsebino dokumenta, ki ga je  politična uprava Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo naslovila na poveljstva in enote JLA. V uvodnem delu dokumenta so avtorji analizirali mednarodno politično stanje in obtožili Zahod »rušenja ideje  komunizma in socialistične opcije« ter pozdravili odločnejše sovjetske akcije proti separatističnim težnjam. V nadaljevanju so se posvetili razmeram v Jugoslaviji, ki je po besedah avtorjev dokumenta »vzdržala prvi udarec in val antikomunistične histerije«. Ker naj bi šlo pri nas za »avtohtono revolucijo« in državo z globokimi socialističnimi koreninami, se bodo »scenaristi Zahoda« zdaj lotili rušenja komunistov, ki so se obdržali na oblast po posameznih republikah in na federativni ravni. Naslednji korak bo po pisanju politične uprave razbitje Jugoslavije. Glavni poudarek dokumenta je namenjen »rešitvi«, ki jo vidijo v gospodarski reformi in  ustreznem financiranju JLA, ki mora biti vključena v razpravo o prihodnosti Jugoslavije. Glavna naloga JLA je ohranitev federacije na podlagi »razoroževanja in likvidacije paravojaških organizacij v Jugoslaviji«.

V zadnjem delu dokumenta sledijo pozivi k vzpostavitvi visoke stopnje bojne pripravljenosti, doslednega izvajanja naborništva po celotni državi (posebno je izpostavljena Slovenija) in krepitvi Zveze komunistov – Gibanja za Jugoslavijo, ki mora v naslednjem polletju prevzeti oblast in preprečiti vdor »pete kolone« v svoje vrste. 

Predsedstvo Republike Slovenije je zahtevalo, da se Predsedstvo SFRJ do dokumenta opredeli in o tem obvesti javnost. Član Predsedstva SFRJ Janez Drnovšek pa je še dan pred zasedanjem v Beogradu za Delo izrazil upanje za izhod iz ustavne krize v »asimetrični povezavi konfederacija-federacija«.

Janšev zeleni flomaster

Pri Delu so si  pod rubriko Pa še to privoščili šalo na račun omenjenega zloveščega dokumenta politične uprave. Zapisali so, da so nekateri poslanci podvomili o izvirnosti tega dokumenta. »Predvsem zaradi tega, ker v njem ni nič podčrtanega z zelenim flomastrom. Na potezi je torej Janez Janša.« Omenjeni zapis se je nanašal na sporno pričevanje sodne izvedenke, ki je v času procesa proti četverici prisegala, da je Janša z zelenim flomastrom podčrtaval vojaški dokument, najden med udbovsko preiskavo na MikroAdi, in nameraval na podlagi podčrtanega napisati članek.  

Parlamentarni mlini meljejo (pre)počasi

Slovenski parlament je v razširjeni sestavi razpravljal o reševanju jugoslovanske krize. Nekateri politiki in novinarji so parlamentarnemu delu očitali počasnost in neučinkovitost. Mile Šetinc ga je v Delu tega dne primerjal s staro zarjavelo lokomotivo. Novinarka istega časopisa Jana Taškar pa je pozno večerno skupščinsko razpravo pospremila s komentarjem, da je »parlament spet izgubljal dragoceni čas in energijo, reči pa je treba, da so bile nekatere zahteve vsaj nepotrebne, če ne še kaj hujšega!«. Takšne kritike parlamentarnega dela so bile upravičene, dokler so se nanašale na zapleteno tridomno sestavo, po drugi strani pa se v njih kaže nerazumevanje demokracije, za katero je (včasih dolgotrajen) politični dialog osnova.

Po večurnem usklajevanju so poslanci predstavili svoja stališča in sklepe. Med drugim so pozdravili začetne pogovore legitimnih predstavnikov republik o reševanju jugoslovanske krize, pri katerih naj v duhu plebiscitarne odločitve sodelujejo tudi slovenski predstavniki, vendar pogovori ne smejo trajati »niti dneva več kot pet mesecev«. Poslanci so pozvali k umiku jugoslovanske armade iz političnega življenja in poudarili, da gre pri njenem vmešavanju  v razreševanje ustavne krize za nelegitimno početje, ki naj ga ustavi Predsedstvo SFRJ. Opozorili so, da bodo vsako nespoštovanje s strani JA, ko gre za ustavni red Republike Slovenije, razumeli kot odkrito agresijo in neposreden poseg v notranje zadeve naše republike. V parlamentu so izrazili zaskrbljenost zaradi stopnjevanja bojne pripravljenosti JA in pozvali Predsedstvo SFRJ k razglasitvi mortatorija na služenje vojaškega roka ter zahtevali vrnitev nedavno premeščenih slovenskih nabornikov v matične enote. Na koncu so poslanci od Predsedstva SFRJ zahtevali začetek postopka za razrešitev predsednika predsedstva Borisava Jovića zaradi prekoračitve pooblastil v zvezi z ukazom  o odvzemu orožja.

Avtor: Jurij P. Emeršič