Večni iskalec smisla

V večinoma kritično zaostrenih ali polemičnih esejih in aktualističnih zapisih Jančar obravnava sodobne družbene razmere v Sloveniji in svetu, razgalja podobo človeka, časa in družbenih navzkrižij, odkriva podaljšano preteklost in njene korenine, preiskuje cinično distanco, razčlenjuje stanje duha, kulturne politike in literature, razkriva resničnost postkomunističnega sveta, demistificira iluzije in presoja tudi globalizacijo, ameriške vplive, evropske perspektive in bistvo Srednje Evrope.

V gledaliških delih, med katerimi so Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec in Zalezujoč Godota, razčlenjuje konflikte razmišljujočih posameznikov v območju individualizma, volje, etike, skepse, totalitarnosti, meščanske družbe in revolucijske skupnosti.

Je tudi avtor novel in kratkih zgodb, kot sta Smrt pri Mariji Snežni in Človek, ki je pogledal v tolmun, ki so nedavno izšle v zbrani obliki z naslovom Mnoga življenja. Po oceni literarnega zgodovinarja Aleksandra Zorna je Jančarjeva proza "problem", ker "pokriva tako rekoč vse, kar prileti mimo". Jančar je "kolos mnogih literarnih smeri, estetik, poetik, pa tudi tujih praks in celo zemljepisnih področij, da ga moremo imenovati samo še stoletni klasik [...]". "Drago Jančar je univerzalen. V njegovem delu najdemo vse, kar si želimo poiskati. In temu povsem pritrjujemo."

Štirje kresniki za najboljše romane

Jančar je kresnika za roman leta prejel že štirikrat, nazadnje za roman In ljubezen tudi leta 2018. Za roman To noč sem jo videl je prejel svojega tretjega kresnika, žirija pa je v utemeljitvi ob podelitvi nagrade na kresni večer leta 2011 zapisala, da Jančarjev roman "prinaša eno od najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj". Zgodba "o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo je potegnil vase vrtinec nemirne zgodovine" je po mnenju članov preteklih in zdajšnje žirije obveljala za najboljši roman tretjega kresnikovega desetletja.

Za svoj enajsti roman In ljubezen tudi (Beletrina) je na Rožniku že četrtič prejel nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman minulega leta. Kot je ob prejemu nagrade ponovil lavreat, je roman, v katerem se prepletajo zgodbe ljudi, ki jih je zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna, čakal, da ga napiše.

Roman prepleta zgodbe treh ljudi, ki jih je ključno zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna. Misel, ki dobro povzema bistvo romana, je, da vojna premaga vse, tudi ljubezen in poezijo. "Pisal sem o zlu, ki je prišlo nad mesto, deželo in nad njene ljudi. Z vsakim stavkom mi je bilo jasno, da pišem o vprašanju, kako preživeti v takem času. Še več. Kako lahko v času sovraštva obstane najmočnejše čustvo – ljubezen. Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, trda kakor podzemlje njena gorečnost, njeni žari so žari ognja," je nagrado komentiral Jančar. Pisatelj se je v nagrajenem romanu lotil upodabljanja tistega, kar je najteže ubesediti – kako se človek, ki je občutljivo, a ne nujno tudi etično bitje, znajde ali ne znajde v skrajnih zgodovinskih okoliščinah. Tu knjiga v največji meri obuja našo empatijo, tako da bralec sam postane mučenec v gestapovskih zaporih, partizan v pohorskih gozdovih, osumljen izdaje, ali interniranka v koncentracijskem taborišču. In ljubezen tudi je nov dokaz Jančarjevega pripovednega in slogovnega mojstrstva.

Avtorica: Vesna Žarkovič