Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis
Ponastavi
  • Prešernovi nagrajenci 1991

    Skladatelj Jakob Jež, slikar Zoran Mušič in pisatelj Marjan Rožanc so ustvarjalci, ki so za svoje življenjsko delo leta 1991 prejeli Prešernovo nagrado.

  • Drago Jančar – evropski pripovedovalec v slovenskem jeziku

    Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Štirje kresniki za romane, Prešernova nagrada za opus, Herderjeva nagrada za književnost in avstrijska državna nagrada za evropsko književnost so le nekatera priznanja za njegovo ustvarjanje. Navdihe črpa iz zgodovine in življenja v vseh njegovih odtenkih. Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se državna meja čez noč spremeni v fronto.

  • Narečja bogatijo slovenski jezik

    Slovenija je majhna dežela, a zelo raznovrstna in razgibana. Njena barvitost se kaže tudi v slovenskem jeziku, ki se ponaša s številnimi narečji. V narečjih se odražajo posebnosti posameznih slovenskih pokrajin, njihova kultura ter jezikovna in etnografska dediščina.

  • Slovensko znanje s področja čebelarstva je bilo del prve čebelarske šole na svetu

    20. maja pred več kot 270 leti rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša, akademsko izobražen slikar in čebelar, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju.

  • Slovenski samostani

    Samostani se zdijo ostanek nekega daljnega časa, vendar je kar nekaj takšnih, ki so še kako zelo živi. V Sloveniji jih je še 42 delujočih, 14 ukinjenih, nekateri pa so izginili v pozabo.

  • Izjemno bogata kulturna dediščina

    Kultura je ponos in jedro naše narodne identitete. Odnos Slovencev do narodne kulture je zares intenziven, zato se Slovenija ponaša z dokaj dobro razvito mrežo kulturnih institucij, organizacij in kulturnih združenj, primerljivih z večino razvitih evropskih držav. Bogato kulturno življenje se ne odvija le v največjih mestih v državi, ampak praktično v vsakem kotičku Slovenije.

  • Zgodbe s panjskih končnic

    Poslikane panjske končnice so v zgodovini slovenskega čebelarstva in celo v zgodovini slovenske ljudske duhovne kulture nepogrešljiva sestavina. V likovni umetnosti so končnice tisto, kar so v ljudski besedni umetnosti pesmi in povedke. Posebno zgodbo o slovenski zgodovini, misli, verovanju in navadah pa pripovedujejo podobe s panjskih končnic. So svojevrsten zgodovinski zapis.

  • Najstarejša trta na svetu

    Stara trta, ki raste v Mariboru, se ponaša s starostjo več kot 400 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Še danes obrodi sadove in nam daje prav posebno vino.