Skoči do osrednje vsebine

Narečja bogatijo slovenski jezik

Slovenija je majhna dežela, a zelo raznovrstna in razgibana. Njena barvitost se kaže tudi v slovenskem jeziku, ki se ponaša s številnimi narečji. V narečjih se odražajo posebnosti posameznih slovenskih pokrajin, njihova kultura ter jezikovna in etnografska dediščina.

Dekle sedi za mizo v Narodni univerzitetni knjižnici. Na mizi ima knjigo in zvezek za zapiske. Dekle zre navzgor.

Pomembno je, da se kot Slovenci zavedamo posebnosti posameznih narečij, jih spoštujemo in ohranjamo. | Avtor Nea Culpa, Mankica Kranjec/www.slovenia.info

Slovenščina je med slovanskimi jeziki najbolj narečno razčlenjena, saj pozna okoli 50 narečij, ki se združujejo v sedem narečnih skupin: gorenjsko, dolenjsko, štajersko, panonsko, koroško, primorsko in rovtarsko.

Nastanek narečij

Brižinski spomeniki, ki so nastali med letoma 972 in 1039 ter veljajo za najstarejše ohranjene zapise v slovenščini, še nimajo narečnih značilnosti. V Rateškem/Celovškem rokopisu (14. stoletje) in Stiškem rokopisu (15. stoletje) pa so zapisane besede, ki dokazujejo, da je bil jezik v tem času že narečno členjen. Narečno pestrost slovenščine so povzročili zemljepisni, politični, zgodovinski in družbeni vplivi.

Na nastanek narečij so vplivali naseljevanje ozemlja današnje Slovenije, zemljepisne ovire in prometne poti, ki so pogosto potekale po sredini narečne skupine in vodile v večja mesta. V preteklosti ljudje niso pogosto prehajali čez visoka gorovja in hribe, tudi niso vsak dan odhajali v mesta in niso imeli rednih stikov s prebivalci drugih območij, ampak so ostajali v svojih farah in ustvarjali jezikovne skupnosti, ki so bile drugačne od sosednjih. Tako se je začel slovenski jezik po slovenski deželi razlikovati in je pridobil nova narečja. Triglav in Karavanke s hribovito okolico na zahodu Slovenije ločujejo koroško, gorenjsko, rovtarsko in primorsko narečje. Ljubljansko barje loči gorenjsko narečje od dolenjskega, reka Sava pa je mejnik med štajerskim in dolenjskim narečjem.

Zemljevid slovenskih narečij.

Zemljevid slovenskih narečij. | Avtor Irena Kogoj/UKOM

Velik vpliv na slovenska narečja so imeli jeziki sosednjih narodov: Madžarov, Italijanov, Nemcev in Hrvatov.

Narečja, ki mejijo na sosednje jezike, so prevzela precej njihovih besed. V primorskih narečjih se uporabljajo italijanizmi, v štajerskih in panonskih germanizmi, v panonskih narečjih v Prekmurju oziroma ob meji z Madžarsko je veliko prevzetih besed iz madžarščine, dolenjska narečja pa imajo več hrvatizmov kakor druga narečja.

Naša dediščina

Narečni besedni zaklad je bolj zvočen, tekoč, melodičen in živahnejši kakor slovenski knjižni jezik. Pomembno je, da se kot Slovenci zavedamo posebnosti posameznih narečij, jih spoštujemo in ohranjamo.

Slovenska narečja se med seboj tako razlikujejo, da imata lahko dva Slovenca, ki prihajata s čisto drugega konca naše države, precejšnje težave s sporazumevanjem, ki pa so pogosto zelo prikupne in nas še bolj povežejo.