Slovenska himna poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi
Zadnje dni v marcu mineva 31 let, odkar je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela zakon o državni himni. Slovenska državna himna je postala sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla. Pot do končne izbire ni bila kratka. Po besedah zgodovinarja Boža Repeta je Zdravljica ena redkih nebojevitih himn.
Slovenci smo doslej živeli v štirih velikih nadnacionalnih tvorbah: Svetem rimskem cesarstvu nemškega naroda (ali krajše Nemškem cesarstvu), Avstro-Ogrski, Jugoslaviji in zdaj v Evropski uniji. V vsakem od teh obdobij smo imeli drugačno himno. Lastno uradno himno, torej Zdravljico, smo dobili šele leta 1990.
Prešernova Zdravljica, ki je pravzaprav napitnica, sodi med redke »nebojevite« himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in osvoboditve ter ki združujejo narodno idejo z mednarodnostjo.
Slovenska himna torej zavrača vojne in prepire ter poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi.
Čeprav je pesem nastala davnega leta 1844, je vedno znova aktualna, zlasti v današnjem kriznem času, ko je znova na preizkušnji humanizem, domači in mednarodni.
Zdravljica v družbi evropskih himn izstopa v pozitivnem smislu. Njeno sporočilo presega nacionalizem: prav v predzadnji kitici (Žive naj vsi narodi) pesem doseže vrh v opevanju vrednot miru, strpnosti in sodelovanja med narodi.
Pesem Zdravljica, ki jo je v štiridesetih letih 19. stoletja napisal slovenski pesnik France Prešeren v počastitev miru, svobode in bratstva, je bila nagrajena z znakom evropske dediščine. Evropska komisija je odlikovanje podelila desetim spomenikom kulturne dediščine, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju.
Sorodne vsebine
-
Video
Inavguracija novih orgel koprske stolnice
-
Video
Promocijski video slovenskega predsedovanja Svetu EU
-
Četrti svetovni dan čebel
-
Kratko o zgodovini Slovenije
-
Slovenska himna poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi
-
Prešernovi nagrajenci 1991
-
Drago Jančar – evropski pripovedovalec v slovenskem jeziku
-
Narečja bogatijo slovenski jezik
-
Slovensko znanje s področja čebelarstva je bilo del prve čebelarske šole na svetu
-
Slovenski samostani