Skoči do osrednje vsebine

28. 1. 1991: Več tovora na cestah, manj subvencij za železnice

Osemindvajseti januar 1991 je prinesel vrhunec vohunske afere med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in Hrvaško, Slovenijo je za tri ure delno ustavila stavka javnih cestnih tovornih prevoznikov, mednarodno skupnost pa je zaposlovalo ameriško posredovanje v Zalivu.
Člani skupščine sedijo v dvorani.

V skupščini januarja 1991. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Zaradi nestrinjanja s spremembami delovnopravne zakonodaje ter argumentom »arogantnega« odnosa vlade so tovornjakarji vse pomembnejše mejne prehode in magistralne ceste v Sloveniji za nekaj ur zaprli za tovorni promet. Med dvajsetimi zahtevami so posebej opozorili na znižanje taks in ukinitev zakona o dotaciji železnicam, ki je predvideval, da je treba s subvencijami spraviti čim več prometa na železnice. Opozorilno stavko so sicer v sindikatih označili za uspešno, čeprav se ji zasebni prevozniki niso pridružili.

»Jugogate« in trhlo premirje

Trditve nekdanjega člana HDZ in domnevnega jugoslovanskega obveščevalca Zvonka Ostojića, čigar ugotovitve preiskave o smrti so predstavili ta dan, o oboroževanju formacij blizu hrvaške stranke HDZ in seznamih za likvidacijo pod pokroviteljstvom nekaterih ministrov vlade Franja Tuđmana, ter jih je povzela televizijska oddaja jugoslovanske protiobveščevalne službe, so razgrele že tako pregreto politično ozračje. Posebna številka Narodne armije je namreč objavila nekatere dokumente, ki naj bi pritrjevali zgornji tezi, hrvaška stran pa je jugoslovansko obtožila, da je skušala izvesti državni udar. To je vrglo slabo luč na kompromisni dogovor, ki sta ga 25. januarja dosegla Predsedstvo SFRJ in vodstvo Hrvaške in ki naj bi preprečil jugoslovansko državljansko vojno.

Medtem ko so nekateri poslanci negodovali zaradi slabe prisotnosti na sejah slovenskega parlamenta, saj zaradi nesklepčnosti niso mogli sprejeti stališč do zalivske vojne, dogajanja v pribaltskih državah in razmer v Jugoslaviji, pa je Franjo Tuđman ameriškega predsednika Georga Busha v pismu posvaril, naj zaradi vojne v Zalivu ne pozabi na zapletene razmere v Sloveniji in na Hrvaškem.

Osvoboditev Kuvajta in neprimernost Jugoslavije

Predsednik Bush je na skrbi Moskve, da lahko operacija preseže mandat varnostnega sveta OZN, odgovoril, da gre za pravično vojno, katere izključni cilj je osvoboditev Kuvajta. O resoluciji OZN so razpravljali tudi na parlamentarni skupščini Sveta Evrope v Strasbourgu in ji izrekli podporo. Ob robu srečanja so sklenili še, da zaradi neizpolnjevanja pogojev (kršenje človekovih pravic in odsotnost večstrankarskih volitev) začasno odložijo jugoslovansko prošnjo za članstvo. Zasedanja so se sicer prvič udeležili predstavniki Madžarske.

800 proti 7

Ob robu pestrega mednarodnega dogajanja je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (SPIZ) obvestila upokojence, da bodo konec meseca izplačali 7 odstotkov višje pokojnine v primerjavi z decembrom. Po drugi strani pa so ekonomski izvedenci opozarjali na slab položaj slovenskega gospodarstva, saj je imelo 800 podjetij s približno 300.000 zaposlenimi že več dni blokirane račune.

Avtor: Marko Balažic