Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 32. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 32. redni seji obravnavala 6 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Vlada je sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

V skladu z Zakonom o varstvu okolja se v operativnem  programu varstva okolja, in sicer praviloma za obdobje štirih let razčlenijo cilji, usmeritve in naloge aktov za posamezna področja ali vprašanja varstva okolja in velja do sprejema novega operativnega programa. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se nanaša na celotno območje  Slovenije in je med ključnimi dokumenti za doseganje ciljev na področju varstva voda pred onesnaženjem z odvajanjem komunalne odpadne vode. Je programski dokument, s katerim se za vsako posamezno aglomeracijo (je večje naselje, ki s svojimi funkcijami, in sicer gospodarskimi, političnimi, kulturnimi, izobraževalnimi,  tvori zaokroženo celoto), za katere je v predpisanih rokih treba zagotoviti opremljenost z javno infrastrukturo oziroma ob izpolnjevanju predpisanih pogojev opremljenost z drugo ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, podrobneje določijo zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode  ter roki za doseganje teh zahtev. Podrobneje določa tudi obveznosti v zvezi z opremljanjem posameznih objektov na območjih zunaj meja aglomeracij, oziroma na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo in opremljanje z javno kanalizacijo tudi ni predpisano.

Občani, lokalne skupnosti in druga zainteresirana javnost v operativnem programu pridobijo vse potrebne informacije v zvezi z obveznostmi in roki za opremljanje s predpisanimi ureditvami na celotnem območju Slovenije, tako v aglomeracijah kot tudi zunaj meja aglomeracij. Za aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000  populacijskih enot (PE), obveznosti in roke določata Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode in pristopna pogodba Republike Slovenije k Evropski uniji.

Za  aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, kjer se komunalna odpadna voda še ne odvaja po javni kanalizaciji, so v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode določene obveznosti oziroma roki za izpolnitev predpisanih zahtev. Za aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, če gre za iztok v občutljivo območje ali v vodo na prispevnem območju občutljivega območja ali v vodo na vodovarstvenem območju, mora biti odvajanje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji in primerno čiščenje te komunalne odpadne vode zagotovljeno najpozneje do 31. decembra 2021. Za aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 500 PE, če gre za iztok v občutljivo območje ali v vodo na prispevnem območju občutljivega območja ali v vodo na vodovarstvenem območju, in za aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE, če ne gre za iztok v občutljivo območje ali v vodo na prispevnem območju občutljivega območja ali v vodo na vodovarstvenem območju, mora biti odvajanje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji in primerno čiščenje te komunalne odpadne vode zagotovljeno najpozneje do 31. decembra 2023.

Na območjih zunaj meja aglomeracij, kjer opremljanje z javno kanalizacijo ni predpisano, morajo lastniki obstoječih objektov zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode skladno s predpisanimi zahtevami Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (praviloma male komunalne čistilne naprave ali nepretočna greznica) najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta, če je ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje. Če pa se komunalna odpadna voda odvaja v okolje brez kakršnega koli čiščenja oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, pa je ta rok najpozneje do 31. decembra 2021. V dokumentu so predstavljene tudi zahteve evropske in nacionalne zakonodaje, na podlagi izdelave analize pregleda stanja pa je podana ocena vrzeli in potrebnih ukrepov ter tudi ocena stroškov ukrepov do izpolnjevanja zahtev in nabor možnih finančnih virov.

Dostop do GIS pregledovalnika Atlas UWWTD.

Četrto poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020

Vlada je sprejela Četrto poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020). Slovenija letne cilje na področju emisij toplogrednih plinov (TGP) v letih 2017 in 2018 v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov v EU (to so ne-ETS sektorji: kot npr. promet, kmetijstvo) dosega. Letni cilji so določeni na osnovi Odločbe o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (406/2009/ES). Emisije toplogrednih plinov iz ne-ETS sektorja so bile v letu 2017 za 11,5 % ter v letu 2018 za 10,0 % nižje od dovoljenih. Ocene kažejo, da bo Slovenija dosegla tudi cilje do leta 2020. Vseeno pa obstaja določena negotovost glede absolutnih količin emisij in doseganja indikativnih sektorskih ciljev določenih v OP TGP 2020. V zadnjih letih se je izkazalo, da je trend emisij TGP iz ne-ETS sektorjev odvisen predvsem od gibanja emisij v sektorju promet, ki predstavlja dobro polovico vseh ne-ETS emisij. Spreminjanje trendov emisij iz tega sektorja je odraz kompleksnih dejavnikov, med drugim nanje pomembno vplivata tudi rast bruto domačega proizvoda (BDP) in tranzitni promet v povezavi s cenami motornih goriv v Republiki Sloveniji.  Emisije se povečujejo tudi v sektorjih industrija ne-ETS in energetika ne-ETS. Emisije v industriji ne-ETS se povečujejo od leta 2013. Sektor se od indikativnega cilja OP TGP 2020 oddaljuje, saj je bil v letu 2018 od cilja nižje že za 19,5 odstotne točke. Emisije v sektorjih široka raba (stavbe) in ravnanje z odpadki se od leta 2016 zmanjšujejo, kar kaže na uspešno doseganje cilja. Emisije v sektorju kmetijstvo so se v letu 2017 zmanjšale za 2 %, v letu 2018 so ostale na enaki ravni kot v letu prej. Dolgoročni trendi za kmetijstvo so stabilni in v skladu z zastavljenim ciljem.

V času sprejemanja ciljev za leto 2020, je bilo zavedanje o resnosti podnebne krize manjše in zato tudi ni bilo širšega političnega soglasja za zastavljanje ambicioznejših podnebnih ciljev. Tako iz prvega obdobja, v katerem je bilo potrebno emisije TGP omejiti na 4 % povečanje, počasi vstopamo v drugo obdobje, obdobje 2021-2030, ki Slovenijo po Uredbi (EU) 2018/842obvezuje, da emisije TGP v ne-ETS sektorjih zmanjša za 15 % glede na leto 2005. Še več, Slovenija si je v Celovitem nacionalno energetskem podnebnem načrtu (NEPN), sprejetem v začetku leta 2020, zastavila še strožji cilj, in sicer 20 % zmanjšanje emisij TGP v ne-ETS sektorjih. Zato trenutno doseganje cilja tako še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja emisij in zato dosego cilja v letu 2030 ter cilja podnebno nevtralne družbe v letu 2050. Neizpolnjevanje dolgoročnih podnebnih ciljev bo z okoljskega, socialnega in ekonomskega vidika negativno vplivalo na družbo kot celoto, zato je potrebno prizadevanja za zmanjšanje emisij TGP na nacionalni ravni okrepiti in obravnavati prednostno.

 

 

Potrditev najustreznejše variante za glavno cesto na odseku Zgornji Hotič – Spodnji Hotič

Vlada se je seznanila s predlogom najustreznejše variante trase ceste na odseku Zgornji Hotič – Spodnji Hotič, ki je proučena v gradivu »Študija variant/Predinvesticijska zasnova za glavno cesto (G2-108) na odseku Zgornji Hotič – Spodnji Hotič«, ki jo je v juniju 2020 izdelal Acer Novo mesto d.o.o.  Vlada  je kot najustreznejšo  varianto potrdila optimizirano varianto 2, ki je dolga 1,276 km. Od izhodiščne točke zahodno od Zgornjega Hotiča poteka najprej po obstoječi glavni cesti, ki se na tem odseku rekonstruira, nato pa se z rahlim odklonom v smeri proti jugu umika na novo traso pod obstoječo glavno cesto in poteka po nasipu in enostranskem vkopu po pobočju savske brežine. Pri gostišču Kimovec je predvidena izvedba priključka lokalne ceste iz smeri gostišča, za priključkom pa se trasa usmeri proti vzhodu in poteka po obrobju obstoječe in predvidene pozidave. Prečkanje pritoka Save je predvideno z mostom dolžine 40 m. Povezovalna cesta v dolžini približno 290 m poteka v smeri sever – jug in bo povezala betonarno na južni strani z naseljem oziroma predvideno gospodarsko cono na severni strani.

 

 

Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2021. Deleži so naslednji, in sicer:  za družbo PRONS, d. o. o.  38,49 odstotka, za družbo SVEKO, d. o. o. 37,19 odstotka, za družbo ZEOS, d. o. o.  9,13 odstotka, za družbo INTERSEROH, d. o. o. 15,19 odstotka. Za določitev deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč za obdobje do 30. junija 2021 so tako uporabljeni podatki o masi nagrobnih sveč, danih v promet v prvem četrtletju 2020, na dan 14. avgusta 2020, za katero je bila obračunana okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže in za katero so zavezanci za plačilo okoljske dajatve v obrazcu za njen obračun navedli, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami pri enem od nosilcev skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Nekateri nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami so namreč Ministrstvo za okolje in prostor obvestili, da so nekateri zavezanci (proizvajalci nagrobnih sveč) spremenili poročane količine embalaže nagrobnih sveč, danih v promet v prvem četrtletju 2020, in te spremembe so zavezanci sporočili Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Spremembe so bile na FURS evidentirane po objavi Uradnega lista RS, št. 93/20, v katerem je bil objavljen tudi Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2021. Na zaprosilo Ministrstva za okolje in prostor je FURS 14. 8. 2020 poslal osvežene podatke iz obračunov okoljske dajatve za prvo četrtletje 2020, ki jih vlagajo zavezanci za plačilo okoljske dajatve na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

 

Imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja in razrešitev vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za okolje

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Gregorja Klemenčiča za vršilca dolžnosti  generalnega direktorja Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, in sicer od 1. 10. 2020 do imenovanja novega generalnega direktorja Direktorata za okolje, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 31. 3. 2021. Vlada je izdala tudi odločbo o razrešitvi mag. Katje Buda z dnem 30. 9. 2020 kot vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor.  Mag. Katja Buda je podala odstopno izjavo z dne 30. 9. 2020, zato je minister, pristojen za okolje in prostor, ponovno predlagal imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Ministrstvo za okolje in prostor je že 9. 6. 2020 objavilo posebni javni natečaj za položaj generalnega direktorja Direktorata za okolje, na katerega so se kandidati lahko prijavili do 26. 6. 2020. Ker je posebna natečajna komisija ugotovila, da glede na strokovno usposobljenost nihče od prijavljenih kandidatov ni bil primeren za položaj generalnega direktorja Direktorata za okolje, je 31. 7. 2020 postopek zaključila.  Mag. Gregor Klemenčič ima vse pogoje za zasedbo tega položaja. Je univ. diplomirani inženir geodezije in magister znanost s področja gradbeništva in geodezije.  Trenutno je direktor Komunale Novo mesto d.o.o.

 

Imenovanje in razrešitev članov Sveta Javnega zavoda Krajinski park Strunjan

Vlada je v Svet Javnega zavoda  Krajinski park Strunjan imenovala Zorana Grubišića kot predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Igorja Karlića kot predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, razrešila pa člana Marka Drofenika kot predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Danila Markočiča kot predstavnik Ministrstva za okolje in prostor. Vlada je člana zamenjala na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, član Ministrstva za okolje in prostor pa je odstopil. Mandat novih članov traja do trajanja mandata trenutnega Sveta Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, to je do aprila 2021.

Iskalnik