Sistemski sektor
V Sistemskem sektorju, ki deluje kot notranja organizacijska enota, zadolžena za načrtovanje in vzpostavitev sistema izvajanja in spremljanja postopkov dodeljevanja EU in drugih sredstev s področja Urada za trajnostno konkurenčen razvoj, se opravljajo naloge, ki se nanašajo na: pripravo in usklajevanje programskih in izvedbenih dokumentov s področja dodeljevanja EU in drugih sredstev, vzpostavitev sistema spremljanja izvajanja ter vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti izvajanja programov s področja dodeljevanja EU in drugih sredstev, pripravo, usklajevanje in objavo javnih razpisov/pozivov za sofinanciranje projektov na področjih, ki so sofinancirani iz EU in drugih sredstev, poročanje notranjim in zunanjim deležnikom v okviru implementacije EU in drugih sredstev, druge naloge s področja načrtovanja, izvajanja, spremljanja evropske kohezijske politike oziroma drugih politik sofinanciranja projektov z EU in drugimi sredstvi.
Sistemski sektor je zadolžen tudi za pripravo in izvajanje javnih razpisov in povabil s področja energetske prenove stavb javnega sektorja. V okviru kohezijske politike se energetska prenova stavb javnega sektorja izvaja znotraj ciljne politike CP 2: Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti; prednostne naloge PN 3: Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost ter specifičnih ciljev RSO2.1: Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in RSO2.2: Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v Direktivi.
MZIE je v ta namen izdal navodila za delo posredniških in izvajalskih teles. Navodila vsebujejo smernice in napotke za pripravo na operacijo, pripravo potrebne dokumentacije in navodila za izvedbo vseh potrebnih postopkov operacije. Navodila so dostopna na spletnem Portalu Energetika: Portal Energetika - Energetska prenova stavb javnega sektorja
Področja in teme
-
Učinkovita raba energije
Učinkovita raba energije pomeni uporabo sodobnih tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ciljev in ima pomembno vlogo pri energetski prihodnosti vsakega posameznika in družbe. Učinkovita raba energije je ključna v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju v trajnostno in nizkoogljično družbo.
-
Obnovljivi viri energije
Obnovljivi viri energije vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov. To so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah, fotosinteza, zemeljski toplotni tokovi in tokovi morja. V naravi se obnavljajo dokaj hitro ter so dokaj enakomerno razporejeni.
-
Energetska prenova stavb
V Evropski uniji je v skupni porabi energije delež porabe energije stavb kar 40 odstotkov. Zaradi tega sta ukrepa zmanjšanje porabe energije in raba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomembna za zmanjšanje energetske odvisnosti Evropske unije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
-
Ukrepi trajnostne mobilnosti
Na področju trajnostne mobilnosti investiramo v infrastrukturo za pešce in kolesarje, izboljšujemo javni potniški promet, zagotavljamo finančne spodbude in osveščamo javnosti o pomembnosti trajnostne mobilnosti.
-
Infrastruktura za alternativna goriva
V Sloveniji smo ob zasledovanju načel trajnostne mobilnosti vzpostavili infrastrukturo za alternativna goriva. To vključuje polnilno infrastrukturo za električna vozila ter polnilno infrastrukturo za vozila na plin. Poleg polnilne infrastrukture s subvencijami spodbujamo tudi nakup vozil na električni pogon.
-
Načrt razvojnih programov
Načrt razvojnih programov je tretji del državnega proračuna, v katerem so odhodki proračuna prikazani kot projekti in ukrepi. Načrti njihovega financiranja zajemajo celovit prikaz proračunskih in drugih virov financiranja aktivnosti v prihodnjih štirih letih oziroma do konca financiranja teh aktivnosti.
