Sofinanciranje Celostnih prometnih strategij

Celostna prometna strategija je strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za javni razpis v vrednosti 2,6 milijonov evrov sredstev Kohezijskega sklada je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 8. oktobra 2015 izdala odločitev o podpori. V letih 2016 in 2017 je bilo na ravni občin izdelanih 62 celostnih prometnih strategij, v skupni višini 1,8 milijonov EU sredstev ter 0,3 miljona evrov iz namenskih sredstev državnega proračuna.

Javni razpis se je izvajal v okviru Operativnega programa za izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 do 2020, prednostna os številka 4: Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, prednostna naložba številka 4.4: Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi, specifični cilj: Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih.

Predmet sofinanciranja so bile operacije, ki prispevajo k razvoju urbane mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka v mestih ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.

Kaj je celostna prometna strategija občine?

Sprejeta celostna prometna strategija občine (CPS) pomeni uravnoteženo načrtovanje prometnih površin za različne načine mobilnosti. V preteklosti se je dajala prednost predvsem osebnemu motoriziranemu prometu, ki je strmo naraščal, medtem ko je javni potniški promet hitro upadal. Prav tako še vedno primanjkuje kakovostnih površin za pešce ter kolesarje v urbanem območju. Osnova trajnostne mobilnosti je javni potniški promet (JPP) ter aktivne oblike mobilnosti kot sta hoja in kolesarjenje. Občine so v okviru priprave CPS vključile tudi različne javnosti in ciljne skupine, ki so podale predloge za pripravo ukrepov, ki bodo dali prednost JPP, hoji, kolesarjenju ter alternativnim oblikam rabe avtomobila kot sta sopotništvo (carpooling) in souporaba (car sharing).

Obvezna priloga CPS je Akcijski načrt s konkretnimi predlogi projektov, ki bodo prispevali k spremembi potovalnih navad v občinah ter izboljšali pogoje za hojo, kolesarjenje, JPP, souporabo avtomobila in sopotništvo. Ukrepi so lahko »trdi«, kar pomeni spremembo infrastrukture kot je vzpostavitev kolesarskih povezav, vozlišč P+R (parkiraj in se pelji), ureditev skupnih prometnih površin (shared space), rekonstrukcije križišč in ulic na način, da so bolj varna in udobna za pešce, postavitev javnih sistemov izposoje koles v mestih, ureditev postajališč za JPP, itd. Poleg spremembe na področju infrastrukture pa so zelo pomembni tudi tako imenovani »mehki« ukrepi, ki vplivajo na izbor načina mobilnosti kot so parkirna politika z omejevanjem števila parkirnih mest v mestih, razni ozaveščevalno promocijski programi kot so npr. kampanje za spodbujanje kolesarjenja na delo, promocija JPP, mobilnostni načrti za ustanove, ki spodbujajo zaposlene k skupnim vožnjam in rabi JPP, spremembe predpisov, ki regulirajo dostavne režime v mestih, prilagoditve voznih redov JPP, itd.

Na tak način se zagotovi zmanjšanje števila prevoženih kilometrov ter zastoji na cestah, kar posledično zmanjša izpuste toplogrednih plinov in drugih onesnaževal v ozračje.

Cilj celostnega prometnega načrtovanja je optimizacija že obstoječe infrastrukture na način, da se zagotovi dostopnost za vse prometne načine pod pogojem, da na določenem koridorju upoštevamo kriterij – število prepeljanih ljudi na časovno enoto in ne število avtomobilov. Po tem kriteriju »za ljudi« in ne avtomobile, damo prednost JPP in s tem zmanjšamo potrebo po širitvi prometne infrastrukture in rabi prostora.