Teme in projekti Ministrstva za okolje in prostor
Teme
-
Okolje
Vode, odpadki, zrak, tla, podnebne spremembe, okoljske presoje, biotehnologija, onesnaževanje okolja, radioaktivnost v okolju, izpostavljenost sevanjem v industriji, raziskavah in pri izobraževanju, jedrska varnost
-
Odpadki
Ravnanje z odpadki, vrsta odpadkov, seznam Register čistopisov okoljevarstvenih dovoljenj za vnos zemeljskega izkopa v tla, seznam Register okoljevarstvenih dovoljenj za odstranjevanje azbesta
-
Narava
Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali, ogrožene in zavarovane vrste rastlin in živali, naravne vrednote, naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki, neposredni nadzor v naravi, velike zveri, za ljubitelje narave, državna nagrada na področju ohranjanja narave
-
Prostor
Urejanje prostora, urbani razvoj in zemljiška politika, geodezija
-
Vode
Kopalne vode, načrt upravljanja voda, načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, program ukrepov upravljanja voda, upravljanje morskega okolja, varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, vodovarstvena območja, javna služba oskrbe s pitno vodo, plovba na motorni pogon, stanje površinskih voda, onesnaževanje voda, krepimo odpornost naselij na podnebne spremembe, seznam Register okoljevarstvenih dovoljenj za komunalne čistilne naprave
-
Celovita presoja vplivov na okolje
Strateška okoljska presoja oziroma tako imenovana celovita presoja vplivov na okolje se izvaja v postopku sprejemanja ali spreminjanja programov in planov ter predstavlja pomembno orodje za vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje. Zagotavlja, da se možni okoljski vplivi izvajanja načrtov in programov na okolje upoštevajo med njihovo pripravo in pred sprejetjem. Namen strateške okoljske presoje je torej preprečiti ali zmanjšati pomembne škodljive vplive izvajanja plana na okolje.
-
Čezmejna presoja vplivov na okolje
Za plane, programe in posege, ki bi lahko pomembno vplivali na okolje v sosednjih državah ali drugih državah članicah EU, je treba izvesti čezmejno presojo vplivov na okolje.
-
Presoja vplivov na okolje
Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna.
-
Graditev
Graditev vključuje projektiranje, dovoljevanje in gradnjo objektov, to je stavb in gradbeno inženirskih objektov. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov, proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, ki jih objekt potrebuje za svoje delovanje. Objekt je povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu, in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Za objekt se štejeta tudi začasni objekt in grajeni objekt na drevesu, ki je namenjeno opravljanju dejavnosti.
-
Rudarska pravica
Rudarska pravica je pravica do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene.
-
Mineralne surovine
Mineralne surovine so pomemben dejavnik družbenega razvoja. So rudno bogastvo in kot naravni vir v lasti Republike Slovenije.
-
Stanovanjska politika
Stanovanjska politika zajema široko področje urejanja stanovanjske problematike, od stanovanjske gradnje, dostopa do stanovanj in najemnih razmerij do urejanja najemnega trga.
-
Upravljanje v večstanovanjskih stavbah
Upravljanje večstanovanjske stavbe zajema sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe.
Projekti
-
Mesec prostora
V tekuOktober je mesec, posvečen Mesecu prostora, ki odpira ključna vprašanja o tem, kako načrtujemo, uporabljamo in soustvarjamo prostor. Pričel se bo 5. oktobra 2026 z obeležitvijo Svetovnega dne Habitata in Svetovnega dne arhitekture ter zaključil 31. oktobra s Svetovnim dnem mest.
-
Vremenska ujma v začetku junija 2026 je povzročila katastrofalne posledice na stanovanjskih, poslovnih in kmetijskih objektih ter na infrastrukturi in kmetijskih površinah. Da bi pomagala pospešiti sanacijo nastale škode, Vlada Republike Slovenije sprejema različne ukrepe.
-
Socialni sklad za podnebje
V pripraviSocialni sklad za podnebje je nov sklad Evropske unije, ki bo pripomogel k pravičnemu in vključujočemu zelenemu prehodu. Sklad je namenjen podpori ranljivim posameznikom, gospodinjstvom in mikro podjetjem. Slovenija bo iz sklada prejela 358 milijonov evrov, s katerimi bo financirala dostopnejšo trajnostno mobilnost, energetske prenove domov, vključevanje v energetske skupnosti ter svetovanje in podporo ranljivim skupinam.
-
Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vročinske valove, požare, poplave in dolgotrajne suše, ki vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo, biodiverziteto, vodne vire, zdravje ljudi in infrastrukturo. Čeprav je država v preteklosti že veliko vložila v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pa je področje prilagajanja šele zdaj deležno ustrezne pozornosti – in to z jasnim ciljem: zaščititi ljudi, naravo in infrastrukturo. Projekt se navezuje na Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejet leta 2016, in pomeni ključni korak k sistemski in dolgoročni odpornosti Slovenije. Z vključitvijo 14 partnerjev in 5 povezanih organizacij iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.
-
Evropska unija je zaradi izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja stanja ekosistemov junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov vseh kopenskih in morskih območij Evropske unije (EU), do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.
-
Slovenija je med 23. in 25. oktobrom 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.
-
Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.
-
Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Conference of Parties – COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.
-
Projekt LIFE Krepitev zmogljivosti 2022 je namenjen organizacijam in posameznikom, ki jih zanima program LIFE ter želijo pri projektih sodelovati kot prijavitelji, projektni partnerji, sofinancerji ali drugi deležniki. Projekt zagotavlja podporo pri razvoju projektnih idej, pripravi kakovostnih prijav in izvajanju že odobrenih projektov LIFE.
-
Projekt Net4LIFE je namenjen nacionalnim kontaktnim točkam programa LIFE po vsej Evropi. Z mednarodnim povezovanjem, usposabljanji, izmenjavo izkušenj, študijskimi obiski, mentorstvom in pripravo skupnih orodij krepi njihovo znanje ter zmogljivosti za zagotavljanje kakovostne podpore prijaviteljem in izvajalcem projektov LIFE.
-
Krožno gospodarjenje s prostorom pomeni prenos načel krožnega gospodarstva v prostorski razvoj. Namesto da se grajene strukture opuščajo, spodbuja raje njihovo ponovno uporabo, prenovo stavb in pozidanih zemljišč. Tak pristop zmanjšuje negativne vplive na okolje in prispeva k ohranjanju naravnih virov. Namen krožnega gospodarjenja s prostorom je podpreti zeleni prehod ter ustvariti kakovostno bivalno okolje, odporno proti podnebnim spremembam.
-
Ukrepi za omilitev draginje
V tekuVlada Republike Slovenije se zaveda resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vpliva na razmere v domačem okolju, zato s ključnimi deležniki pripravlja omilitvene in ciljno usmerjene ukrepe na področju energetske in prehranske draginje.
-
Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026
-
Projekt se osredotoča na premagovanje ovir pri doseganju ciljev EU glede recikliranja ter na doseganje popolnega izvajanja Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije.
Projekt uvaja celosten nabor komplementarnih tehničnih, digitalnih, okoljskih, družbenih in krožnih rešitev za sprostitev vseh potencialov programa, doseganje največje materialne samozadostnosti in povečanega krožnega donosa v sektorju odpadkov in virov. -
Slovenija je vključena v mednarodno pilotno aktivnosti za izvajanje ciljev in prednostnih nalog Teritorialne agende 2030 »Kako sektorske politike prispevajo k prostorskim (ne)ravnovesjem: Prostorski učinki politik«, v kateri sodeluje pet evropskih držav.
-
Evropska kohezijska politika (EKP) je glavna naložbena politika Evropske unije. Z njeno pomočjo smo do sedaj v Sloveniji uresničili že več kot 10.000 projektov. S sredstvi EKP na področju okolja in prostora naslavljamo izzive, ki jih prinašajo zeleni in digitalni prehod ter podnebne spremembe, z namenom varovanja okolja, ohranjanja narave, zaščite življenj in premoženja ter izboljšanja kakovosti življenja za vse.
-
Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program ukrepov, namenjen ublažitvi gospodarskih in družbenih posledic, ki jih je prinesla pandemija Covid-19 v Sloveniji. Ukrepe sestavljajo reforme in naložbe, s katerimi podpiramo dolgoročno trajnostno rast ter naslavljamo izzive zelenega in digitalnega prehoda.
-
Projekt Samo1planet (LIFE IP Care4Climate) ozavešča, izobražuje in usposablja deležnike na šestih področjih z namenom učinkovitejšega izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030. Teh šest področij obsega: trajnostno mobilnost, zeleno javno naročanje, trajnostno gradnjo in učinkovito rabo energije, odgovorno ravnanje s hrano, trajnostno rabo zemljišč ter prehod v nizkoogljično družbo.
-
LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI)
V teku15 partnerjev LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji v sodelovanju z različnimi sektorji - gozdarstvo, kmetijstvo, vodarstvo in drugimi ter deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji ter izvaja konkretne akcije na terenu v osmih območjih Nature 2000.
-
Prostorski informacijski sistem (PIS) je informacijski sistem za podporo pri opravljanju nalog države in lokalnih skupnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, spremljanje stanja prostorskega razvoja in omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru. PIS vsebuje zbirke prostorskih podatkov, orodja ter storitve za podporo procesom na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
-
Slovensko partnerstvo za tla
V tekuSlovensko partnerstvo za tla je prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnega neobnovljivega naravnega vira v Sloveniji.