Sektor za okolje in biotehnologijo

Teme

• Emisije CO2 in onesnaževal iz avtomobilov

  Promet je ena izmed človekovih dejavnosti, ki dodajajo v ozračje ogromne količine toplogrednih plinov (predvsem CO2) k tistim, ki so prisotni v ozračju naravno, kar povečuje učinek tople grede in povzroča globalno segrevanje. Promet tudi močno onesnažuje zrak. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.

• Dimnikarske storitve

  Z izvedbo dimnikarskih storitev lahko uporabniki brezskrbno uporabljajo svoje kurilne naprave za predviden namen. Glavne prednosti storitev, ki jih opravljajo licencirani dimnikarji, je varovanje okolja, požarna in zdravstvena varnost ter manjša poraba goriva.

• Zmanjševanje onesnaževanja zraka

  V zadnjih desetletjih so se emisije mnogih onesnaževal zraka močno zmanjšale, zaradi česar se je kakovost zunanjega zraka izboljšala. Kljub temu je potrebno onesnaževanje zraka še zmanjšati, ker je negativen vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi in okolje še vedno previsok.

• Hrup v okolju

  Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo v motnjah spanja, povečanem tveganju bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti ter zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju. Prizadevamo si, da dolgoročno postopno znižamo število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, hkrati pa varujemo tista območja v urbanem in naravnem okolju, ki s hrupom niso (pre)obremenjena.

• Industrijsko onesnaževanje

  Industrijska proizvodnja ima pomembno mesto pri zagotavljanju ekonomske blaginje in trajnostnega razvoja Slovenije in EU, a ima tudi velik vpliv na okolje. Industrijske naprave prispevajo znaten delež emisij h ključnim onesnaževalom zraka ter imajo tudi druge pomembne okoljske vplive, kot so emisije v vode in tla, nastajanje odpadkov in raba energije.

• Kakovost zraka

  Kakovost zunanjega zraka v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar je koncentracija nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku še vedno previsoka. Zrak je v Sloveniji onesnažen predvsem z delci PM2,5, PM10 in benzo(a)pirenom (BaP) pozimi ter prizemnim ozonom poleti.

• Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem

  Elektromagnetno sevanje (EMS) je fizikalni pojav, ki ga ustvarjajo električno nabiti delci, ki mirujejo, se gibljejo z določeno hitrostjo ali nihajo z določeno frekvenco. EMS so prisotna v naravi (na primer v obliki svetlobe, toplotnega sevanja, zemeljskega magnetnega polja in različnih električnih procesov v živih bitjih), nekatera pa je umetno ustvaril človek, bodisi namenoma za diagnostiko in zdravljenje, bodisi kot stranski učinek pri prenosu električne energije in informacij ter delovanju električnih naprav.

• Sanacija starih okoljskih bremen

  Stara okoljska bremena predstavljajo močno onesnažena območja, na katerih je kljub prenehanju onesnaževanja in njegovi časovni oddaljenosti še vedno zaznati veliko obremenitev za zdravje ljudi.

• Spremljanje kakovosti tal

  Iz Raziskav onesnaženosti tal v Sloveniji (ROTS), ki jih od leta 2008 vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, je razvidno, da so tla v Sloveniji večinoma neonesnažena, izstopajo le posamezna območja, ki so obremenjena z nekaterimi anorganskimi (na primer kadmij, svinec, arzen, baker) in organskimi onesnaževali (na primer fitofarmacevtska sredstva). Najbolj obremenjena tla z onesnaževali so v Mežiški dolini, Celjski kotlini, na Jesenicah in Idriji, pri čemer sta za zdravje ljudi in okolja najbolj problematična predvsem kadmij in svinec. Onesnaženje tal z organskimi onesnaževali je v Sloveniji manj pereče.

• Svetlobno onesnaženje

  Neprimerna osvetlitev povzroča motečo osvetljenost, ki vpliva na ljudi, ptice in žuželke, ob hkrati nepotrebni veliki porabi električne energije za osvetljevanje. S primernimi ukrepi je to možno omiliti.

• Trajnostno upravljanje in varstvo tal

  Tla so del zemeljske skorje med površino in kamninsko podlago, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi. Zaradi različne kamninske podlage in pedogenetskih procesov nastajajo različne vrste tal (talni tipi), z različnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi.

• Varstvo pred industrijskimi nesrečami v večjih industrijskih obratih z nevarnimi snovmi

  Industrijske nesreče, ki so posledica nehotenih izpustov velike količine nevarnih snovi, lahko onesnažijo okolje in škodijo zdravju ljudi. Zaradi varstva ljudi in okolja izvajamo ukrepe za preprečevanje takih nesreč in zmanjševanje škodljivih posledic v primeru nesreče.
  

• Onesnaževanje voda

  Za čistost voda ter varstvo okolja in narave skrbimo tudi z zmanjševanjem in preprečevanjem emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Z okoljevarstvenimi dovoljenji za obratovanje naprav tako omejujemo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v okolje in postavljamo pogoje za doseganje ciljev varstva voda.

• Delo z gensko spremenjenimi organizmi

  Delo z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) v zaprtem sistemu, namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg so dovoljeni le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter zagotavljanju varnostnih ukrepov ni pričakovati možnih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi.

• Sistem biološke varnosti in ocena tveganja

  Za zagotovitev koristi in preprečitev posledic napredka moderne biotehnologije je bil vzpostavljen sistem biološke varnosti. Ključni elementi učinkovitega sistema biološke varnosti so obvezna ocena tveganja vpliva uporabe moderne biotehnologije in njenih produktov na zdravje ljudi, živali in okolje ter uveljavljanje principa previdnostnega pristopa, ustrezen nadzor, poleg tega pa še dostopnost informacij in njihova izmenjava na nacionalni in mednarodni ravni.