Teme in projekti Ministrstva za kulturo
Teme
-
Slovenski jezik
Javna raba jezika, pojasnila o jezikovnih pravicah in jezikovni pravilnosti, jezikovno izobraževanje, bralna pismenost, digitalizacija slovenščine, posveti, razprave
-
Kulturna dediščina
Varstvo nepremične, premične in nesnovne kulturne dediščine, muzejska dejavnost, varstvo dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami, mednarodno varstvo dediščine, informacije in dokumentacija o dediščini, arhitekturna politika, statusi in socialne pravice v kulturi
-
Arhivi
Arhivsko gradivo, arhivska dejavnost, javna arhivska mreža, digitalizacija arhivskega gradiva, e-Arhiv
-
Knjižnice
Knjižnična dejavnost, nacionalna knjižnica, mreža splošnih knjižnic, bibliobusi, knjižnica za slepe in slabovidne
-
Ustvarjalnost
Vizualne umetnosti, knjiga, uprizoritvene umetnosti, intermedijske umetnosti, glasbene umetnosti, film in avdiovizualna kultura, ljubiteljska kulturna dejavnost, arhitekturna politika, statusi in socialne pravice v kulturi
-
Prešernove nagrade
Prešernov sklad, Prešernove nagrade, nagrade Prešernovega sklada, seznami nagrajenk in nagrajencev
-
Mediji
Vpis v razvid medijev, soglasje za pridobitev lastninskega ali upravljavskega deleža, pravice in obveznosti medijev, programi posebnega pomena, finančne podpore, pravica do popravka ali odgovora
-
Verska svoboda
Registracija verske skupnosti, register cerkva in drugih verskih skupnosti, potrdilo o pravni osebnosti verskih skupnosti
-
Kulturna raznolikost
Manjšinske etnične skupnosti, finančne podpore za manjšinske kulturne vsebine, ranljive družbene skupine, medkulturni dialog, mednarodne zaveze s področja varovanja kulturne raznolikosti
-
Kulturno-umetnostna vzgoja
Kulturno-umetnostna vzgoja je pomembna za celosten razvoj posameznikove kulturne zavesti in izražanja, zato jo načrtno razvijamo in vključujemo v vsakdanje življenje otrok, mladih, študentov, odraslih, družin in drugih skupin prebivalcev. Vključuje sprejemanje kulture (mladi kot bralci, gledalci, udeleženci, obiskovalci kulturnih dogodkov) raziskovanje (mladi kot raziskovalci ustvarjalnosti in kulturne dediščine) in ustvarjalnost (mladi kot ustvarjalci in aktivni udeleženci kulturnih dejavnosti na vseh področjih kulture). Tako v slovenskih kot v evropskih in svetovnih dokumentih je prepoznana kot pomembno področje vseživljenjskega učenja.
Projekti
-
Na Ministrstvu za kulturo po več desetletjih celovito in sistemsko urejamo pravico do dodatka za umetnike, ki so s svojim delom dosegli izjemne uspehe ter prispevali k razvoju naše družbe ter prepoznavnosti naše države v svetu. Predlog novega Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ne uvaja novih dodatkov ali pravic, temveč uvaja zgolj transparentna in pravična merila za njihovo podeljevanje ter javno evidenco upravičencev.
-
Na Ministrstvu za kulturo smo pripravili prvo celovito prenovo Zakona o medijih po več kot dvajsetih letih. Pri pripravi novega zakona smo upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa smo predvsem iz interesa javnosti: pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja. Namen novega zakona o medijih je odprava največjih pomanjkljivosti veljavnega zakona in uskladitev z novimi evropskimi akti, ki se dotikajo področja medijev.
-
Cilj projekta Premična e-Dediščina 2023–2025 je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).
-
Projekt e-Kultura
V tekuProjekt e-Kultura razvija celovito digitalno podporno okolje za vse vrste kulturnega izražanja. Z optimizacijo postopkov omogoča učinkovitejšo integracijo kulturnih ustvarjalcev, z novimi metodološkimi pristopi pa lajša oblikovanje razvojnih kulturnih politik. Domači in tuji javnosti ponuja večjo dostopnost kulturnih vsebin in s tem povečuje prepoznavnost ter konkurenčnost slovenske kulture in umetnosti.
-
S projektom Nepremična e-Dediščina 2022–2025 se nadaljuje razvoj sistema eDediščina ter posodabljanje in vzpostavljanje e-storitev, ki podpirajo varstvo nepremične kulturne dediščine.
-
Kulturni dom Črnomelj
V tekuS Projektom Celovita prenova Kulturnega doma Črnomelj (EŠD 89) bo poleg ohranjanja kulturne dediščine bistveno izboljšana možnost razvoja kulturnega turizma in posledično vseh s turizmom povezanih dejavnosti v Črnomlju, v Beli krajini in tudi v Sloveniji.
-
Prešernova domačija v Vrbi
V tekuProjekt Celovita prenova Prešernove domačije v Vrbi (EŠD 840) vključuje obnovo dveh objektov v sklopu Prešernove domačije – Prešernova rojstna hiša in nekdanji gospodarski objekt, ki bo s prenovo preurejen v interpretacijski center z vsemi podpornimi in dopolnilnimi programi za muzejsko in kulturno dejavnost.
-
Cilji projekta Sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost je spodbujanje vlaganja v obnovo in ohranjanje kulturnih spomenikov v lasti občin za pospešitev gospodarskega in turističnega okrevanja ter trajnostnega razvoja po pandemiji covida-19.
-
Digitalizacija, zeleni prehod in obnova kulturne dediščine v okviru Načrta za okrevanje in odpornost
V tekuNačrt za okrevanje in odpornost (NOO) omogoča Ministrstvu za kulturo, da z ustrezno kombinacijo reformnih ukrepov in naložb v prihodnosti zagotovi pogoje za trajni razvoj in večjo odpornost področja kulture. V teh prizadevanjih sledi dvema prednostnima ukrepoma, in sicer kulturi in trajnostnemu turizmu ter digitalizaciji.
-
Grad Negova
V tekuPri projektu Celovita obnova kulturnega spomenika državnega pomena Negova – Grad (stari grad s severnim stolpom in parkom / EŠD 484) bo poudarek na programu izobraževanj in usposabljanj (otroci, dijaki, študentje, strokovnjaki na področju konservatorstva) ter povezavi kulturne dediščine z različnimi oblikami kulturnega izražanja (gledališke predstave, predstavitev tradicionalnih obrti; vse generacije).
-
Grad Turjak
V tekuProjekt Celovita obnova dela kulturnega spomenika državnega pomena Turjak – Grad Turjak (EŠD 790) vključuje rekonstrukcijo severnega trakta oziroma palacija, bastije in notranjega dvorišča, prizidavo lovskega doma, statično sanacijo konjušnice ter ureditev poti in zaščitnih ograj ter razvoj kulturno-turističnih storitev.
-
Nosilka naslova evropska prestolnica kulture v letu 2025 je Nova Gorica, v partnerstvu z Gorico. Prvič v zgodovini sta dve mesti v dveh državah povezani v čezmejno evropsko prestolnico kulture. S slovesnim odprtjem bo zaživela 8. februarja 2025, na slovenski kulturni praznik.