Teme in projekti Ministrstva za kulturo
Teme
-
Slovenski jezik
Javna raba jezika, pojasnila o jezikovnih pravicah in jezikovni pravilnosti, jezikovno izobraževanje, bralna pismenost, digitalizacija slovenščine, posveti, razprave
-
Kulturna dediščina
Varstvo nepremične, premične in nesnovne kulturne dediščine, muzejska dejavnost, varstvo dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami, mednarodno varstvo dediščine, informacije in dokumentacija o dediščini, arhitekturna politika, statusi in socialne pravice v kulturi
-
Arhivi
Arhivsko gradivo, arhivska dejavnost, javna arhivska mreža, digitalizacija arhivskega gradiva, e-Arhiv
-
Knjižnice
Knjižnična dejavnost, nacionalna knjižnica, mreža splošnih knjižnic, bibliobusi, knjižnica za slepe in slabovidne
-
Ustvarjalnost
Vizualne umetnosti, knjiga, uprizoritvene umetnosti, intermedijske umetnosti, glasbene umetnosti, film in avdiovizualna kultura, ljubiteljska kulturna dejavnost, arhitekturna politika, statusi in socialne pravice v kulturi
-
Prešernove nagrade
Prešernov sklad, Prešernove nagrade, nagrade Prešernovega sklada, seznami nagrajenk in nagrajencev
-
Mediji
Vpis v razvid medijev, soglasje za pridobitev lastninskega ali upravljavskega deleža, pravice in obveznosti medijev, programi posebnega pomena, finančne podpore, pravica do popravka ali odgovora
-
Verska svoboda
Registracija verske skupnosti, register cerkva in drugih verskih skupnosti, potrdilo o pravni osebnosti verskih skupnosti
-
Kulturna raznolikost
Manjšinske etnične skupnosti, finančne podpore za manjšinske kulturne vsebine, ranljive družbene skupine, medkulturni dialog, mednarodne zaveze s področja varovanja kulturne raznolikosti
Projekti
-
Na Ministrstvu za kulturo po več desetletjih celovito in sistemsko urejamo pravico do dodatka za umetnike, ki so s svojim delom dosegli izjemne uspehe ter prispevali k razvoju naše družbe ter prepoznavnosti naše države v svetu. Predlog novega Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ne uvaja novih dodatkov ali pravic, temveč uvaja zgolj transparentna in pravična merila za njihovo podeljevanje ter javno evidenco upravičencev.
-
Na Ministrstvu za kulturo smo pripravili prvo celovito prenovo Zakona o medijih po več kot dvajsetih letih. Pri pripravi novega zakona smo upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa smo predvsem iz interesa javnosti: pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja. Namen novega zakona o medijih je odprava največjih pomanjkljivosti veljavnega zakona in uskladitev z novimi evropskimi akti, ki se dotikajo področja medijev.
-
Cilj projekta Premična e-Dediščina 2023–2025 je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).
-
Projekt e-Kultura
V tekuProjekt e-Kultura razvija celovito digitalno podporno okolje za vse vrste kulturnega izražanja. Z optimizacijo postopkov omogoča učinkovitejšo integracijo kulturnih ustvarjalcev, z novimi metodološkimi pristopi pa lajša oblikovanje razvojnih kulturnih politik. Domači in tuji javnosti ponuja večjo dostopnost kulturnih vsebin in s tem povečuje prepoznavnost ter konkurenčnost slovenske kulture in umetnosti.
-
Grad Ptuj
V tekuV okviru projekta Celovita obnova objekta Grajska kašča v kompleksu kulturnega spomenika državnega pomena Ptuj – Grad (EŠD 583) bo nekdanje gospodarsko poslopje, ki zajema približno 4000 kvadratnih metrov površin, preurejeno v arheološki muzej, za potrebe lapidarija in razstavnega depoja.
-
S projektom Nepremična e-Dediščina 2022–2025 se nadaljuje razvoj sistema eDediščina ter posodabljanje in vzpostavljanje e-storitev, ki podpirajo varstvo nepremične kulturne dediščine.
-
Kulturni dom Črnomelj
V tekuS Projektom Celovita prenova Kulturnega doma Črnomelj (EŠD 89) bo poleg ohranjanja kulturne dediščine bistveno izboljšana možnost razvoja kulturnega turizma in posledično vseh s turizmom povezanih dejavnosti v Črnomlju, v Beli krajini in tudi v Sloveniji.
-
Prešernova domačija v Vrbi
V tekuProjekt Celovita prenova Prešernove domačije v Vrbi (EŠD 840) vključuje obnovo dveh objektov v sklopu Prešernove domačije – Prešernova rojstna hiša in nekdanji gospodarski objekt, ki bo s prenovo preurejen v interpretacijski center z vsemi podpornimi in dopolnilnimi programi za muzejsko in kulturno dejavnost.
-
Cilji projekta Sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost je spodbujanje vlaganja v obnovo in ohranjanje kulturnih spomenikov v lasti občin za pospešitev gospodarskega in turističnega okrevanja ter trajnostnega razvoja po pandemiji covida-19.
-
Digitalizacija, zeleni prehod in obnova kulturne dediščine v okviru Načrta za okrevanje in odpornost
V tekuNačrt za okrevanje in odpornost (NOO) omogoča Ministrstvu za kulturo, da z ustrezno kombinacijo reformnih ukrepov in naložb v prihodnosti zagotovi pogoje za trajni razvoj in večjo odpornost področja kulture. V teh prizadevanjih sledi dvema prednostnima ukrepoma, in sicer kulturi in trajnostnemu turizmu ter digitalizaciji.
-
Grad Negova
V tekuPri projektu Celovita obnova kulturnega spomenika državnega pomena Negova – Grad (stari grad s severnim stolpom in parkom / EŠD 484) bo poudarek na programu izobraževanj in usposabljanj (otroci, dijaki, študentje, strokovnjaki na področju konservatorstva) ter povezavi kulturne dediščine z različnimi oblikami kulturnega izražanja (gledališke predstave, predstavitev tradicionalnih obrti; vse generacije).
-
Grad Turjak
V tekuProjekt Celovita obnova dela kulturnega spomenika državnega pomena Turjak – Grad Turjak (EŠD 790) vključuje rekonstrukcijo severnega trakta oziroma palacija, bastije in notranjega dvorišča, prizidavo lovskega doma, statično sanacijo konjušnice ter ureditev poti in zaščitnih ograj ter razvoj kulturno-turističnih storitev.
-
Nosilka naslova evropska prestolnica kulture v letu 2025 je Nova Gorica, v partnerstvu z Gorico. Prvič v zgodovini sta dve mesti v dveh državah povezani v čezmejno evropsko prestolnico kulture. S slovesnim odprtjem bo zaživela 8. februarja 2025, na slovenski kulturni praznik.