Družba pričakuje opolnomočenega posameznika, ki bo svoje potenciale sposoben udejanjiti v vsakodnevnem življenju. Kot pomemben del družbene infrastrukture se tudi knjižnice soočajo z izzivom, kako delovati, da bodo v okviru javne službe, ki jo izvajajo, dosegale družbeno korist ter pozitiven vpliv na posameznika in družbo. S prilagajanjem svojih storitev in uporabniškega okolja potrebam sodobne družbe so postale odprt prostor za prebujanje potencialov, potencialov za opolnomočenje posameznikov in družbe kot celote.

Zaradi zagotavljanja neomejene dostopnosti knjižničnega gradiva in informacij ter v želji slediti merilom sodobne informatizirane družbe se je knjižnična dejavnost postopoma razvila v sistem, ki je poenotil strokovne standarde in povezal vse vrste knjižnic. Celotna mreža je informacijsko podprta s koordiniranim in  vzajemnim bibliografskim sistemom COBISS. Za uresničevanje temeljnega javnega poslanstva knjižnic skrbijo država in občine, kot osrednja državna knjižnica pa to nalogo izvaja Narodna in univerzitetna knjižnica, ki med drugim skrbi za portal Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si)