Obravnava prijav in vodenje inšpekcijskih postopkov
Pobuda/prijava za inšpekcijski nadzor ni zahteva za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak podlaga za morebitno odločitev organa, da ga uvede.
Na Inšpektoratu za okolje in prostor vse pobude oziroma prijave evidentiramo in razvrščamo po merilih, ki jih določa naš interni akt.
Merila za določanje prednostnih inšpekcijskih nadzorov IRSOE
Katera prijava se bo obravnavala prednostno, se odloči glede na njeno razvrstitev po navedenih merilih. Prednostno se obravnavajo prijave, iz katerih je mogoče razbrati, da sta ogrožena zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu, kjer je upravičena tudi ustna odločba – 144. člen in 211. člen Zakona o splošnem upravnem podstopku (ZUP).
Uvedba inšpekcijskega postopka
Inšpektor uvede inšpekcijski postopek izključno po uradni dolžnosti. Pri odločitvi o uvedbi inšpekcijskega postopka je na podlagi okoliščin posameznega primera oziroma vsebine posamezne pobude/prijave odločilna presoja inšpektorja.
Pobudnik/prijavitelj ni stranka v postopku, ima pa pravico, da ga inšpektorat obvesti, ali bo nadzor uveden in o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora, če to zahteva v svoji pobudi.
Inšpektorji imajo dolžnost varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravljajo inšpekcijski nadzor.
Opravljanje inšpekcijskega nadzora
Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, ki ga inšpektorji izvajajo kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Inšpektorji so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru pooblastil, ki jim jih določajo materialni in procesni predpisi, samostojni. Samostojno se odločajo, katera zakonsko dopustna dejanja bodo izvedli v postopku in katere dokaze bodo uporabili. Prav tako samostojno izrekajo ukrepe v okviru materialnih določb. Če je na voljo več možnih ukrepov, se ob upoštevanju načela sorazmernosti samostojno odločijo za ustrezen ukrep glede na ugotovljeno dejansko stanje.
Inšpekcijsko nadzorstvo natančneje ureja Zakon o inšpekcijskem postopku, v katerem so določena splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacija inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijski ukrepi in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.
Področja nadzora
-
Promet in energetika
Cestni promet, železniški promet in žičniške naprave za prevoz oseb, letalski promet, pomorski promet, trajnostna mobilnost, energetika
-
Energetika
Oskrba z energijo, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, energetska prenova stavb, cena naftnih derivatov, rudarska pravica, mineralne surovine, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
-
Okolje
Vode, odpadki, zrak, tla, podnebne spremembe, okoljske presoje, biotehnologija, onesnaževanje okolja, radioaktivnost v okolju, izpostavljenost sevanjem v industriji, raziskavah in pri izobraževanju, jedrska varnost
-
Zrak
Kakovost zraka, zmanjševanje onesnaževanja zraka, dimnikarske storitve, emisije CO2 in onesnaževal iz avtomobilov, emisije snovi v zrak iz industrijskih naprav, kakovost goriv, kaj lahko sami storite za čistejši zrak?
-
Onesnaževanje okolja
Industrijsko onesnaževanje, hrup v okolju, svetlobno onesnaženje, obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem, ravnanje z odpadki, onesnaževanje voda, emisije snovi v zrak iz industrijskih naprav, skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, seznam Register upravljavcev in čistopisov izdanih okoljevarstvenih dovoljenj za druge naprave, Register obratov SEVESO (obrati manjšega in večjega tveganja za okolje)
-
Dimnikarske storitve
Z izvedbo dimnikarskih storitev lahko uporabniki brezskrbno uporabljajo svoje kurilne naprave za predviden namen. Glavne prednosti storitev, ki jih opravljajo licencirani dimnikarji, je varovanje okolja, požarna in zdravstvena varnost ter manjša poraba goriva.
-
Emisije snovi v zrak iz industrijskih naprav
Za zagotavljanje kakovosti zraka izvajamo ukrepe in postopke za preprečevanje ali zmanjševanje onesnaženosti zraka iz naprav, ki zaradi obratovanja povzročajo onesnaževanje zunanjega zraka.
-
Ravnanje z odpadki
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevoz, predelavo, vključno s sortiranjem, in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom takih postopkov in z dejavnostmi po zaprtju naprav za odstranjevanje odpadkov ali upravljanja zaprte naprave ter z dejavnostmi trgovca z odpadki in posrednika z odpadki.
-
Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem
Elektromagnetno sevanje (EMS) je fizikalni pojav, ki ga ustvarjajo električno nabiti delci, ki mirujejo, se gibljejo z določeno hitrostjo ali nihajo z določeno frekvenco. EMS so prisotna v naravi (na primer v obliki svetlobe, toplotnega sevanja, zemeljskega magnetnega polja in različnih električnih procesov v živih bitjih), nekatera pa je umetno ustvaril človek, bodisi namenoma za diagnostiko in zdravljenje, bodisi kot stranski učinek pri prenosu električne energije in informacij ter delovanju električnih naprav.
-
Svetlobno onesnaženje
Neprimerna osvetlitev povzroča motečo osvetljenost, ki vpliva na ljudi, ptice in žuželke, ob hkrati nepotrebni veliki porabi električne energije za osvetljevanje. S primernimi ukrepi je to možno omiliti.
-
Industrijsko onesnaževanje
Industrijska proizvodnja ima pomembno mesto pri zagotavljanju ekonomske blaginje in trajnostnega razvoja Slovenije in EU, a ima tudi velik vpliv na okolje. Industrijske naprave prispevajo znaten delež emisij h ključnim onesnaževalom zraka ter imajo tudi druge pomembne okoljske vplive, kot so emisije v vode in tla, nastajanje odpadkov in raba energije.