Ocenjevanje škode

Občine bodo za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov še pred končno oceno škode lahko prejele do 40 odstotkov predhodno ocenjene neposredne škode, če so obrazec za oceno škode Ministrstvu za naravne vire in prostor poslale do 6. septembra 2023 (prvotni rok, 1. september, je bil podaljšan). Temu bo sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč.

Škoda se je popisovala v prizadetih občinah v regijah: Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Osrednja Slovenija, Notranjska, Pomurje, Podravje, Posavje, Severna Primorska, Vzhodna Štajerska, Zahodna Štajerska in Zasavje.

Končni rok za popis škode je bil 22. september. 

Zaradi posledic neurja z dežjem in poplavami med 28. in 30. avgustom 2023 se je škoda popisovala tudi v občinah Ankaran, Izola, Koper, Piran in Sežana. Rok za popis škode je bil 4. oktober.

Občina popisuje škodo na:

• objektih gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
• stvareh v njeni lasti, ki se uporabljajo za izvajanje njene dejavnosti,
• stvareh v njeni lasti, ki se uporabljajo za izvajanje lokalne javne službe,
• stanovanjskih stavbah v njeni lasti,
• stvareh v njeni lasti, ki jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina,
• stvareh v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, za stvar pa se investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu, in
• gozdnih cest, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.

Občine bodo prejele tudi sredstva za odpravo posledic nesreč za nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov ter za sanacijo plazov.

Zbiranje vlog oškodovancev

Neposredna škoda na stvareh se zbira z vlogami oškodovancev (fizične in pravne osebe), ki so utrpeli škodo na:

• zemljiščih,
• stavbah,
• infrastrukturi.

Fizične in pravne osebe obrazce za prijavo škode oddajo na občinske popisne komisije, kjer so utrpeli škodo. Občinske komisije zbrane podatke iz obrazcev vnesejo v spletno aplikacijo AJDA. 

Predplačila občinam po ocenjeni škodi

Po izteku roka, do katerega so prizadete občine sporočale Ministrstvu za naravne vire in prostor predhodno oceno škode, ki je bila povzročena na občinski lastnini, je vlada sprejela Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 in za ta namen zagotovila dobrih 218 milijonov evrov. 

Predplačila so namenjena sofinanciranju izvedbe nujnih ukrepov, navedenih v predhodnem programu. Med upravičene stroške tako sodijo izdelava potrebne projektne dokumentacije, izvedba gradbenih del, izvajanje gradbenega nadzora, plačilo stroškov začasnih nastanitev izseljenih prebivalcev (razen če je občina te stroške že uveljavljala na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023) ter plačilo DDV.

Po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) občine lahko prejmejo predplačila v višini do 40 odstotkov predhodne ocene neposredne škode, to je škode na objektih v lasti občin ali v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina oziroma sredstva za izvedbo geotehničnih ukrepov. Za predplačilo je vlada določila dva kriterija:

• ocenjena škoda najmanj v višini 20.000 evrov,
• predplačilo bo v prvem koraku izplačano največ v višini dvakratnika primerne porabe občine; občine, ki bodo sredstva porabile v enem letu, bodo prejele dodatna sredstva, to je do skupno predvidenih 40 odstotkov.

Predhodni program odprave posledic nesreče vsebuje predhodno oceno škode pri posameznem upravičencu (občini), predlog višine dodelitve sredstev ter predlog nujnih ukrepov pri odpravi posledic nesreče.

Z namenom zagotovitve transparentnosti in sledljivosti porabe dodeljenih sredstev bo Ministrstvo za naravne vire in prostor po dogovoru z Ministrstvom za finance v okviru Načrta razvojnih programov (NRP) oblikovalo in odprlo 117 projektov (torej za 117 občin), kar bo omogočalo sklenitev pogodb s posameznimi občinami za nakazilo predplačila. Predplačila so bila v oktobru in novembru že nakazana veliki večini upravičenih občin, te pa bodo morale v roku 12 mesecev po sklenitvi pogodbe o predplačilu poročati o porabi prejetih sredstev.

Podatki o izplačanih predhodnih izplačilih posameznim občinam.

Ravnanje z odpadki

Z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) je bil za območje nekaterih občin omogočen nekoliko daljši rok za zbiranje odpadkov, nastalih po poplavah, na začasnih lokacijah. Ker je večina odpadkov po poplavah že zbranih in prepeljanih v zbirne centre, začasne lokacije niso več potrebne. Skladno s tem je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pozvalo občine, da začasne lokacije za zbiranje odpadkov čim prej ukinejo in zagotovijo zbiranje odpadkov na način in v skladu s predpisi kot pred ujmo.

Ministrstvo občinam priporoča, da na lokacijah dozdajšnjega začasnega zbiranja zagotovijo primerne ukrepe (kot so na primer občasni nadzor pristojnih služb, omejitev dostopa s fizično prepreko in podobni), ki bodo občanom ali podjetjem onemogočili nadaljnje odlaganje odpadkov na začasnih lokacijah. Občine naj skladno z običajno prakso obveščanja tudi opozorijo občane in podjetja, da zbiranje odpadkov ponovno poteka na način in v skladu s predpisi kot v običajnih razmerah oziroma pred ujmo.

Vzorčenje tal

Agencija za okolje je izvedla vzorčenje tal v porečjih Sore, Pšate, Kamniške Bistrice, Gradaščice, Save, Savinje, Drave, Mure in Meže, na 21 merilnih mestih. Pri izboru so upoštevali merila, kot so območje poplave in raba tal, ter obstoječe podatke o onesnaženosti tal. Na vseh vzorčnih mestih so odvzeli vzorce v nanešenem mulju in v tleh ter analizirali vsebnost kovin in mineralnih olj. 

Rezultati kažejo, da usedline v porečjih Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Savinje in Mure z vidika vsebnosti kovin in mineralnih olj niso problematične. Kot najbolj problematično se je tako z vidika usedlin kot prvotnih tal izkazalo porečje Meže, kar je bilo pričakovano glede na izredno dolgo tradicijo rudarjenja, predelave s svincem bogate rude in drugih dejavnosti, povezanih s svincem in tudi z drugimi kovinami, v Zgornji Mežiški dolini. Najbolj problematična onesnaževala so svinec, kadmij in cink. 

Vzorčenje mulja

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je 3. oktobra predstavilo rezultate zadnje analize vzorcev mulja. V sedem reprezentativnih vzorcev je bilo združenih več vzorčnih mest. Analiza je pokazala, da je na dveh mestih odpadek nevaren, na dveh mestih je nenevaren, drugod pa je inerten.

Nenevarne odpadke je mogoče odlagati na odlagališča, z nevarnimi odpadki pa je treba ravnati previdno, saj imajo nevarne lastnosti ter vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Inertni odpadki so odpadki, ki se ločujejo, a ne vplivajo na okolje in zdravje ljudi in kemijsko ali fizikalno ne reagirajo.  

• Inertni odpadki so na naslednjih lokacijah: Prevalje (pri Petrolu), v Črni na Koroškem (Mušenik) ter v Ravnah na Koroškem (Dobja vas in Malgajev spomenik). Inertne odpadke bi lahko uporabili za gradnjo infrastrukturnih objektov, kot je gradnja zadrževalnikov in sanacija vodotokov. 
• Nenevarni so vzorci, ki so jih odvzeli v Šentjanžu pri Dravogradu in na lokaciji Plat (Črna na Koroškem). Nenevarnih odpadkov je približno 160.000 kubičnih metrov in bi jih lahko odložili na odlagališču Zmes, ki je v upravljanju različnih občin in leži na Prevaljah. 
• Nevarni odpadki so na lokaciji Poljana, nasproti gostišča Krivograd na Prevaljah in na meji med Prevaljami in Mežico (Cricket Club). Približno 25.000 kubičnih metrov mulja je nevarnega in ga bo treba odložiti na odlagališča za nevarne odpadke. Edino tako odlagališče na tem območju, ki je primerno urejeno, je Tab Mežica, s katerim še potekajo pogovori o tem. 

Odvoz nevarnega mulja

Z odvozom 1700 ton nevarnega mulja iz Mežiške doline smo začeli 11. decembra 2023. Mulj bo odpeljan na remediacijo v predelovalni center Lennach pri Gradcu.

Ukrepi zaradi onesnaženih zemljin in degradacije okolja

Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev na področju okolja prinaša dve pomembni rešitvi. 

Prva se nanaša na izgradnjo centra za ravnanje z onesnaženimi zemljinami, ki nastanejo ob naravnih nesrečah in niso primerne za nadaljnjo uporabo. Izgradnja centra, ki bo potekala v soglasju z lokalno skupnostjo, bo strošek države. Za upravljanje centra in izvajanje ravnanja z onesnaženo zemljino bodo podeljene koncesije.

Zakon določa tudi izvedbo sanacijskih ukrepov na območju občin Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, na območju celjske kotline in Šmartnega pri Litiji zaradi preteklih okoljskih bremen ter zaradi posledic poplav in plazov, če se bo na podlagi analiz izkazalo, da je sanacija potrebna.

Na podlagi analiz bo določen obseg in način sanacije. Ukrepi bodo opredeljeni za vsako občino posebej in bodo odvisni od ravni onesnaženosti posameznega območja.

Poleg ukrepov iz drugega odstavka 59. člena Zakona o varstvu okolja bo program ukrepov vseboval tudi zdravstvene ukrepe in storitve, ki zajemajo humani biomonitoring težkih kovin v krvi in ukrepe za informiranje prebivalcev o možnih virih strupenih kovin, načinih zmanjševanja njihovega vnosa v telo ter varni in varovalni prehrani (informiranje splošne javnosti, staršev in vzgojiteljev ter učiteljev otrok) na območjih degradiranega okolja.

Interventni ukrepi za pomoč občinam

Proračunske prilagoditve

1. Občine, ki so bile prizadete v poplavah in plazovih, se lahko v proračunskih letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolžijo največ do višine 10 odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Predhodno veljavna omejitev je bila pri petih odstotkih. Zvišanje meje jim omogoča večjo fleksibilnost pri plačevanju obveznosti.
2. Za namen odprave posledic poplav in plazov se lahko občine, prizadete v poplavah in plazovih, v letih 2023 in 2024 zadolžijo v višini 15 odstotkov realiziranih prihodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. Predhodno veljavna omejitev je bila pri 10 odstotkih. Izjema velja do konca leta 2034.
3. Prizadete občine lahko tudi nemoteno porabljajo sredstva, ki jih prejemajo z donacijami in jih zbirajo na posebni namenski postavki za donacije. Za to jim ni treba pripraviti rebalansov letošnjih občinskih proračunov.
4. V letih 2023 in 2024 delež sredstev, ki jih občine lahko izločijo v svojo proračunsko rezervo, ni omejen, sredstva svoje proračunske rezerve pa lahko občine v letu 2023 porabijo tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic v drugi občini. Tako lahko občine, ki jih poplave niso prizadele, pomagajo prizadetim občinam. Višina pomoči ni omejena.

Financiranje naložb

Program je namenjen občinam in javnemu sektorju, katerih javno financiranje ni predmet pravil o državni pomoči. 

Kredit lahko pridobite, če:

• se bo naložba uporabljala zgolj za negospodarske dejavnosti, ali
• se bo naložba uporabljala za negospodarske in gospodarske dejavnosti, vendar mora gospodarska uporaba ostati zgolj pomožne narave, ali
• bo naložba namenjena zagotavljanju običajnih storitev znotraj javne infrastrukture, ali
• bo naložba zadevala gospodarsko dejavnost, ki je predmet pravnega monopola, ali
• bo naložba zadevala gospodarsko dejavnost, vendar ne bo konkurirala drugim infrastrukturam; je zasebno financiranje v sektorju zanemarljivo in ne daje selektivne prednosti posameznemu podjetju ali sektorju.

Rok za prijavo: do porabe sredstev.

Več informacij na spletni strani SID Banke.