Ocenjevanje škode

Občine bodo za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov še pred končno oceno škode lahko prejele do 40 odstotkov predhodno ocenjene neposredne škode, če so obrazec za oceno škode Ministrstvu za naravne vire in prostor poslale do 6. septembra 2023 (prvotni rok, 1. september, je bil podaljšan). Temu bo sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč.

Škoda se zbira v prizadetih občinah v regijah: Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Osrednja Slovenija, Notranjska, Pomurje, Podravje, Posavje, Severna Primorska, Vzhodna Štajerska, Zahodna Štajerska in Zasavje. 

Zaradi posledic neurja z dežjem in poplavami med 28. in 30. avgustom 2023 se škoda zbira tudi v občinah Ankaran, Izola, Koper, Piran in Sežana.

Občina mora popisati škodo na:

• objektih gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
• stvareh v njeni lasti, ki se uporabljajo za izvajanje njene dejavnosti,
• stvareh v njeni lasti, ki se uporabljajo za izvajanje lokalne javne službe,
• stanovanjskih stavbah v njeni lasti,
• stvareh v njeni lasti, ki jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina,
• stvareh v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, za stvar pa se investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu, in
• gozdnih cest, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.

Občine bodo prejele tudi sredstva za odpravo posledic nesreč za nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov ter za sanacijo plazov.

Zbiranje vlog oškodovancev

Neposredna škoda na stvareh se zbira z vlogami oškodovancev (fizične in pravne osebe), ki so utrpeli škodo na:

• zemljiščih,
• stavbah,
• infrastrukturi.

Fizične in pravne osebe obrazce za prijavo škode oddajo na občinske popisne komisije, kjer so utrpeli škodo. Občinske komisije morajo zbrane podatke iz obrazcev vnesti v spletno aplikacijo AJDA do najkasneje 22. septembra 2023.

Predplačila občinam po ocenjeni škodi

Po izteku roka, do katerega so prizadete občine Ministrstvu za naravne vire in prostor sporočale predhodno oceno škode, povzročene na občinski lastnini, je vlada sprejela Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 in zagotovila sredstva v višini 222 milijonov evrov. 

Po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) občine lahko prejmejo predplačila v višini do 40 odstotkov predhodne ocene neposredne škode na stvareh. Za predplačilo je Vlada postavila dva kriterija:

• ocenjena škoda najmanj v višini 20.000 evrov,
• predplačilo bo v prvem koraku izplačano največ v višini dvakratnika primerne porabe občine; občine, ki bodo sredstva porabile v enem letu, bodo prejele dodatna sredstva, to je do skupno predvidenih 40 odstotkov.

Predhodni program odprave posledic nesreče vsebuje predhodno oceno škode pri posameznem upravičencu, predlog višine dodelitve sredstev posameznemu upravičencu ter predlog nujnih ukrepov pri odpravi posledic nesreče.

Ravnanje z odpadki

Občine so prejele dodatna navodila glede ravnanja z odpadki, nastalimi po poplavah. Naloga občin je tudi, da svoje občane obvestijo o spremembah v režimu zbiranja odpadkov. Odvoze odpadkov izvajajo komunalna podjetja in pogodbeniki civilne zaščite. Država bo krila stroške odvoza odpadkov od občine do zbirnih centrov, prav tako bo krit strošek glede nevarnih odpadkov.

Pomembno je, da poteka ustrezna komunikacija med občinskimi javnimi službami in prebivalci ter da se na zbirnih mestih zbirajo samo odpadki (odpadni les, električna in elektronska oprema, tekstil, čevlji, gume, vejevje in podobno), ki niso nevarni odpadki in ne predstavljajo grožnje za okolje.

Navodila za prevzem odpadkov

Občine naj zagotovijo jasna navodila za prebivalce glede pravilnega ravnanja z odpadki, kot je odmrznjeno meso in druga živila, da se prepreči morebitno širjenje bolezni in neprijetnih vonjav.

Napotila za ravnanje z večjimi količinami odpadkov, ki so nastali ob poplavah.

Prepoved sežiganja odpadkov

Občine naj občane opozorijo, naj ne sežigajo odpadnega lesa oziroma ostalih odpadkov, saj lahko zaradi morebitne okužbe lesa s poplavno vodo sežiganje takšnega lesa povzroči izpuste škodljivih snovi v zrak in s tem dodatno obremenjuje okolje ter ogroža zdravje ljudi. Prevzem teh odpadkov zagotavljajo izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Ločeno zbiranje odpadkov

Občine naj zaradi ustrezne nadaljnje obdelave odpadkov občane opozorijo, da pri čiščenju v največji možni meri odpadke ločujejo in oddajajo ločeno, skladno z navodili oziroma na način, kot je veljal pred izrednim dogodkom.

Pokvarjena živila iz zamrzovalnih skrinj sodijo v črne zabojnike za mešane komunalne odpadke.

Kadavri in večje količine mesa

Koncesionar zagotavlja prevzem živalskih odpadkov na 90 prevzemnih mestih. V primeru velikih količin odmrznjenega mesa se lahko izvajalec javne službe oziroma občina s koncesionarjem dogovorita o načinu prevzema.

Biološko razgradljive kuhinjske odpadke, vključno z morebitnim odmrznjenim mesom zaradi nedelovanja hladilnih skrinj, se odda v zabojnike za ločeno zbrane biološke odpadke. Če ti niso na voljo, naj občani preverijo pri občini oziroma izvajalcu občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na njihovem območji, kam lahko oddajo odpadna živila.

Izrabljena vozila

Oseba, ki je kot zadnji lastnik vozila vpisana v evidenci registriranih vozil, mora izrabljeno vozilo oddati na zbiralnem mestu ali v obratu za razstavljanje, ki izvaja tudi prevzem izrabljenih vozil.

Obvestilo o prenehanju začasnih zbirnih mest

Po prevzemu odpadkov iz začasnih prevzemnih mest, ki so jih občine vzpostavile za obvladovanje izrednih razmer, morajo svoje občane obvestiti, da se zbiranje odpadkov ne bo več izvajalo na teh mestih, ampak tako, pred izrednim dogodkom.

Vzorčenje tal

Agencija Republike Slovenije za okolje je začela izvajati vzorčenje tal v porečjih rek Sore, Pšate, Kamniške Bistrice, Gradaščice, Save, Savinje, Drave, Mure in Meže. Izbranih je 21 merilnih mest. Pri izboru so upoštevali kriterije kot so območje poplave, rabo tal in obstoječi podatki o onesnaženosti tal. Na vseh vzorčnih mestih bodo odvzeli vzorce v nanešenem mulju in v tleh ter izvedli analize na vsebnosti kovin in mineralnih olj.

Načrt dodatnih monitogov voda.

Interventni ukrepi za pomoč občinam

Proračunske prilagoditve

1. Občine, ki so bile prizadete v poplavah in plazovih, se lahko v proračunskih letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolžijo največ do višine 10 odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Predhodno veljavna omejitev je bila pri petih odstotkih. Zvišanje meje jim omogoča večjo fleksibilnost pri plačevanju obveznosti.
2. Za namen odprave posledic poplav in plazov se lahko občine, prizadete v poplavah in plazovih, v letih 2023 in 2024 zadolžijo v višini 15 odstotkov realiziranih prihodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. Predhodno veljavna omejitev je bila pri 10 odstotkih. Izjema velja do konca leta 2034.
3. Prizadete občine lahko tudi nemoteno porabljajo sredstva, ki jih prejemajo z donacijami in jih zbirajo na posebni namenski postavki za donacije. Za to jim ni treba pripraviti rebalansov letošnjih občinskih proračunov.
4. V letih 2023 in 2024 delež sredstev, ki jih občine lahko izločijo v svojo proračunsko rezervo, ni omejen, sredstva svoje proračunske rezerve pa lahko občine v letu 2023 porabijo tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic v drugi občini. Tako lahko občine, ki jih poplave niso prizadele, pomagajo prizadetim občinam. Višina pomoči ni omejena.

Financiranje naložb

Program je namenjen občinam in javnemu sektorju, katerih javno financiranje ni predmet pravil o državni pomoči. 

Kredit lahko pridobite, če:

• se bo naložba uporabljala zgolj za negospodarske dejavnosti, ali
• se bo naložba uporabljala za negospodarske in gospodarske dejavnosti, vendar mora gospodarska uporaba ostati zgolj pomožne narave, ali
• bo naložba namenjena zagotavljanju običajnih storitev znotraj javne infrastrukture, ali
• bo naložba zadevala gospodarsko dejavnost, ki je predmet pravnega monopola, ali
• bo naložba zadevala gospodarsko dejavnost, vendar ne bo konkurirala drugim infrastrukturam; je zasebno financiranje v sektorju zanemarljivo in ne daje selektivne prednosti posameznemu podjetju ali sektorju.

Rok za prijavo: do porabe sredstev.

Več informacij na spletni strani SID Banke. 

Javna dela za pomoč občinam pri odpravi posledic poplav in plazov 

Za odpravo in zmanjševanje posledic poplav in plazov je Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) objavil novo javno povabilo za izbor programov javnih del - za pomoč po poplavah. Oddaja ponudb bo mogoča od 18. 9. 2023, in sicer na portalu za delodajalce. 

ZRSZ bo v programe bo ZRSZ vključeval vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, in sicer najdlje do 31. decembra 2024. Program omogoča okrepitev občin za pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov. Programi se bodo izvajali v skladu s potrebami občin, prizadetih zaradi poplav ali plazov. 

V programih se bodo lahko izvajala izključno tista dela, ki predstavljajo pomoč občinam pri odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov 2023, in sicer iz naslednjih (štirih) področij oziroma (sedmih) programov javnih del: 

• kmetijstvo (ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnova vasi), 
• okolje in prostor (varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanje z vodami in spodbujanje trajnostnega prostorskega razvoja ter urejanje in vzdrževanje javnih površin ter občinskih cest) 
• socialno varstvo (pomoč starejšim in invalidom ter socialno vključevanje posebej ranljivih skupin) 
• drugi programi javnih del (pomoč pri izvajanju programov za občane ter pomoč v primeru elementarnih nesreč).

ZRSZ bo v celoti financiral plače in druge stroške dela udeležencev javnih del, do katerih so upravičeni udeleženci javnih del.

Z namenom motiviranja brezposelnih oseb za vključitev v javna dela je zvišano plačilo za udeležence v poklicih od vključno I. do vključno V. ravni izobrazbe oziroma usposobljenosti, in sicer za vse na višino minimalne plače. 

Ukrep bo trajal najdlje do 31. decembra 2024.