Projekti in programi

Gre za nadaljevanje predhodnih projektov, ki jih je sofinancirala EU (CROCODILE in CROCODILE 2), v katerih so države članice sodelovale pri izboljšanju čezmejnega cestnega prometa z izvajanjem aplikacij ITS (Inteligentni prometni sistemi).

V sklopu projekta je predvidena dograditev avtocestnega predora Karavanke, ki povezuje avtocesto A2 Karavanke–Obrežje v Republiki Sloveniji z avtocesto A11 Beljak–Karavanke v Republiki Avstriji. Projekt sta s skupno prijavo prijavila Avstrija in Slovenija. Koordinator projekta je Republika Avstrija.

Namen projekta je izmenjava prostorskih podatkov, ki so bistvenega pomena za uporabo aplikacij ITS (inteligentni transportni sistemi). V projektu sodeluje skupina strokovnjakov iz 15 držav članic EU, ki bodo opravljali delo skupaj z izdelovalci elektronskih zemljevidov. Slovenski partner v projektu je Javna agencija RS za varnost prometa.

Na ozemlju Slovenije in širšem prostoru EU je cilj ponuditi celovite informacije o ponudbi potovanj z javnimi in zasebnimi prevozniki, s čimer bo potnikom omogočeno neovirano, več modalno in čezmejno potovanje »od vrat do vrat«. Nepovratna EU sredstva so namenjena izvedbi nalog na področju ITS, ki se nanašajo na zagotavljanje implementacije storitev več modalnih potovalnih informacij na TEN-T omrežju, z združevanjem javnih organov, ponudnikov storitev javnega potniškega prevoza in ponudnikov vseevropskih večmodalnih potovalnih informacij.

Glavni cilj projekta je pospešiti uvajanje večnamenske polnilne infrastrukture za električna vozila s poudarkom na potovanju na dolge razdalje. V okviru projekta bo razvita pilotna mreža 222 multi-standardnih hitrih in 30 ultra hitrih polnilnih postaj na štirih koridorjih jedrnega omrežja TEN-T. Projekt bo pripomogel k razvoj trga električnih vozil v kohezijskih državah.

Pripravljalna dela za gradnjo novega tira na železniške povezave med Divačo in Koprom.

S projektom "Elektronska napoved za splošno letalstvo" (eGAFOR) bomo razvili tehnološko rešitev za sinhroniziran in vsebinsko usklajen produkt za območje srednje in vzhodne Evrope z namenom, da bi se povečala stopnja varnosti letenja in izboljšalo medsebojno sodelovanje meteoroloških služb (na omenjenem območju).

Projekt SLOWAM se nanaša na nakup in implementacijo Wide Area Multilateration sistema, namenjenega vodenju in nadzoru zračnega prometa. V okviru projekta se je vzpostavila tehnologija, ki se uporablja za določanje pozicije letala.

C-Roads Slovenija 2 je naslednik projekta C-Roads Slovenija, pilotnega projekta uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.

Projekt izdelave študije izvedljivosti in projektne dokumentacije za izgradnjo nove predorske cevi sta s skupaj prijavili Avstrija in Slovenija. Projekt je koordinirala Republika Slovenija. Rezultati tega projekta bodo uporabljeni v naslednji fazi modernizacije železniškega predora Karavanke.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. oktobra 2017 izdala odločitev o podpori projekta izgradnje »Obvoznica Krško na odseku stari krški most (LC Krški most–Vrbina) do krožišča pri TC Krško na G1-5/0336 v km 2,600«. Projekt, katerega investicijska vrednost znašala 14,3 milijona evra, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je bil v višini 8,7 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt uvaja nove tehnologije in inovacije v načinih prevoza, s poudarkom na dekarbonizaciji, varnosti in inovativnih tehnologijah. V ta namen bosta zgrajeni dve modelni polnilnici za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) v Sloveniji.

Projekt izgradnje prve etape vzhodne obvoznice v Murski Soboti, katerega investicijska vrednost znaša 9,86 milijona evrov, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je v višini 5,12 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt v okviru iniciative »Pomorske avtoceste« se je osredotočil na oceno možnosti uvedbe oskrbe z električno energijo na kopnem in električnega pogona za ladje v vzhodnem Sredozemlju, in sicer pristanišču Koper in v okviru pobratenega projekta pristanišču Limassol (Ciper) ter grških pristaniščih Killini in Pirej.

Projekt se nanaša na letališče Ljubljana, ki je del jedrnega omrežja TEN-T. V okviru projekta je bil implementiran Začetni letališki operativni načrt (ang. Initial Airport Operation Plan), s katerim se je prek izmenjave podatkov v realnem času izboljšala učinkovitost operacij na letališču.

Predmet projekta je izvedba nadgradnje železniške proge na odseku Zidani Most–Celje v dolžini 26,2 km.

Izvedba projekta je pripomogla k izboljšanju znanja glede potreb pri distribuciji električnih in hibridnih avtomobilov, ki omogoča, da bodo predvsem sredozemska pristanišča lahko sledila trendom v avtomobilski industriji in bodo pripravljena za sprejem tudi tovrstnega tovora.

C-Roads Slovenija je pilotni projekt uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.

V okviru projekta so bila na odseku Poljčane-Slovenska Bistrica izvedena dela z namenom povečanja tehničnih zmogljivosti proge (nosilnosti), varnosti in izboljšanje interoperabilnosti.

V okviru projekta je bila pripravljena študija tehnične izvedljivosti, s katero so razvili in potrdili centraliziran koncept obdelave letalskih informacij in podatkov, ki so namenjeni operativni uporabi, ter njihovo distribucijo. Študija je vključevala pripravo koncepta, izvedbo demo verzije in izdelavo analize stroškov in koristi.