Socialna ekonomija in socialno podjetništvo

Socialna ekonomija

Socialna ekonomija je ekonomija, ki jo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije), ki niso ustanovljeni izključno z namenom pridobivanja dobička, delujejo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti in proizvajajo tržne oziroma netržne proizvode ter storitve.

Socialna ekonomija je način delovanja omenjenih organizacij, ki delujejo v skladu z načeli socialne ekonomije, kar pomeni, da demokratično, avtonomno in/ali participativno odločajo o svojem delovanju po načelu »en človek – en glas«, ustvarjajo storitve in blago, s katerimi obravnavajo in rešujejo družbene težave ter potrebe, tudi z uvajanjem družbenih inovacij. Učinek delovanja organizacij socialne ekonomije je zadovoljevanje splošnega družbenega interesa in presega posamične interese njihovih članov, zaposlenih ali uporabnikov. Presežek prihodkov nad odhodki organizacije socialne ekonomije vlagajo v delovanje in razvoj lastne dejavnosti.

Evropska komisija je z namenom spodbujanja razvoja socialne ekonomije in z željo, da deležnikom socialne ekonomije omogoči celovit in preprost dostop do informacij, vzpostavila enotni spletni Portal za socialno ekonomijo (v angleškem jeziku). Spletni portal združuje informacije o spodbudah, ukrepih, zakonodaji, raziskavah, financiranju, dogodkih in podobnih vsebinah na področju socialne ekonomije v Evropski uniji.

Strategija razvoja socialne ekonomije za obdobje od leta 2025 do 2035

V Sloveniji načrtovan razvoj socialne ekonomije opredeljuje Strategija razvoja socialne ekonomije za obdobje od leta 2025 do 2035.

Strategija določa štiri strateške razvojne cilje, ključne za razvoj socialne ekonomije v Sloveniji.

Poleg strateških ciljev strategija opredeljuje tudi operativne cilje in kazalnike za doseganje strateških ciljev, vlogo države in njenih institucij ter občin pri njihovem doseganju, ključne pojme ter prednostna področja delovanja organizacij socialne ekonomije.

Strategija vključuje tudi analizo stanja socialne ekonomije in socialnega podjetništva, ki temelji na izsledkih poglobljenega pregleda politik z naslovom Spodbujanje socialnega podjetništva in razvoja socialnih podjetij v Sloveniji, ki ga je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. 

Svet za socialno ekonomijo

Politiko razvoja socialnega podjetništva oblikuje Svet za socialno ekonomijo, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije.

Poleg oblikovanja politik Svet za socialno ekonomijo analizira potrebe razvoja socialnega podjetništva, pripravlja razvojne dokumente, analizira, vrednoti in spremlja izvajanje ukrepov in politik na področju socialnega podjetništva ter spodbuja vključevanje občin v določanje in izvajanje omenjenih politik na lokalni in regionalni ravni. Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialnega gospodarstva z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

Socialno podjetništvo

Socialno podjetje (angleško social enterprise) je temeljna oblika organizacij, ki tvorijo socialno ekonomijo.

Status socialnega podjetja lahko pridobi društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička.

Socialno podjetništvo je tako trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov. Socialna podjetja  delujejo na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih ter s svojim delovanjem, proizvodi in storitvami pripomorejo k inovativnemu reševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih družbenih problemov ter zagotavljajo delovna mesta in socialno vključenost ranljivih skupin.

Osrednja razlika med socialnimi in drugimi podjetji je v namenu ustanovitve. Socialno podjetje se ustanovi z namenom trajnega opravljanja dejavnosti, ki ima pozitivne družbene učinke v skladu z načeli socialnega podjetništva.

Ta načela so:

• avtonomna pobuda,
• nepridobitnost,
• opravljanje dejavnosti v javnem interesu,
• prostovoljno delovanje,
• neodvisnost,
• tržna naravnanost,
• vključevanje prostovoljskega dela,
• enakopravnost članstva,
• sodelovanje deležnikov pri upravljanju,
• pregledno poslovanje in
• družbeno koristno delovanje.

Evidenca socialnih podjetij

Evidenco socialnih podjetij z namenom zbiranja, obdelovanja, sporočanja in javne objave podatkov o socialnih podjetjih vodimo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Sektorju za socialno ekonomijo. Vpis v evidenco izvedemo, ko nas pristojni registrski organ obvesti, da je bil nepridobitni pravni osebi dodeljen status socialnega podjetja. Izbris pa ministrstvo opravi po pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa socialnega podjetja, ki jo izda na podlagi vloge socialnega podjetja ali po uradni dolžnosti ali ob zaključku postopka stečaja ali likvidacije.

Spremljanje poslovanja socialnih podjetij

Podrobnejši način spremljanja poslovanja socialnih podjetij in izpolnjevanja pogojev za ohranjanje statusa socialnega podjetja, podrobnejšo vsebino vloge za registracijo socialnega podjetja ter dokazil in poročil o začetku opravljanja dejavnosti in izpolnjevanja drugih pogojev v skladu z Zakonom o socialnem podjetništvu določa Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij.

Letno poročanje socialnih podjetij

Socialno podjetje mora letno poročilo predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) v predpisanih rokih za posamezno vrsto pravne osebe. Letnemu poročilu se poleg obveznih sestavin za posamezno vrsto pravne osebe priloži tudi letno poročilo, ki se nanaša izključno na poslovanje socialnega podjetja. Vsebino letnega poročila socialnega podjetja določa 22. člen Zakona o socialnem podjetništvu, po katerem mora poročilo vsebovati:

• prikaz razmejitve prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev,
• prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova spodbud, olajšav in oprostitev,
• prikaz števila zaposlenih delavcev v obdobju najmanj devetih mesecev v letu in števila prostovoljcev,
• način razporejanja presežkov prihodkov nad odhodki po namenu,
• pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja.

Letnemu poročilu socialnega podjetja je treba priložiti tudi oceno nadzornega organa socialnega podjetja o pravilnosti in popolnosti podatkov v letnem poročilu. Zato mora nadzorni organ pred sprejetjem letnega poročila opraviti nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja socialnega podjetja in pravilnostjo vodenja poslovnih knjig ter izpolnjevanjem ciljev socialnega podjetništva.

Od leta 2027 pa bo za socialna podjetja na voljo tudi poenostavljena oblika letnega poročanja. AJPES bo namreč v letu 2027 omogočil neposreden elektronski vnos letnih poročil socialnih podjetij prek svojega spletnega portala.

Za lažjo pripravo na poenostavljeno obliko poročanja, je bil pripravljen obrazec za poročanje o poslovanju socialnega podjetja, ki vsebuje vse elemente za poročanje o poslovanju socialnega podjetja. Obrazec bo do leta 2027 integriran v elektronsko poročanje in je zaenkrat zgolj informativne narave, se torej še ne uporablja za poročanje, ampak zgolj navaja elemente poročanja, ki bodo obvezni po uveljavitvi elektronskega vnosa letnih poročil v letu 2027.

Do vzpostavitve elektronskega vnosa letnih poročil socialnih podjetij v letu 2027, socialna podjetja še vedno poročajo na način, da na AJPES ob oddaji letnega poročila, ki je specifično za pravnoorganizacijsko obliko,  posredujejo tudi del poročila, ki se nanaša na poslovanje socialnega podjetja in oceno nadzornega organa socialnega podjetja o pravilnosti in popolnosti podatkov v letnem poročilu.

Status nevladne organizacije v javnem interesu

Nevladnim organizacijam status nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva podeljuje Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Nevladni organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev oziroma njenih članov, in če je splošno koristno.

Opredelitev in pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu določa Zakon o nevladnih organizacijah. Pravilnik o določitvi meril za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva pa določa kriterije za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije na področju razvoja socialnega podjetništva.

Merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij

Merjenje družbenih učinkov, ki jih socialna podjetja ustvarjajo kot rezultat svojih aktivnosti omogoča predlog modela za prepoznavanje družbenih učinkov.

Uporaba modela poleg merjenja družbenih učinkov pripomore tudi k oblikovanju poročila o doseganju družbenih učinkov socialnih podjetij, ki ga socialna podjetja lahko uporabijo za poročanje, predstavitev potencialnim investitorjem ter odločevalcem. Poleg tega model omogoča tudi načrtovanje razvoja poslovnih modelov, sistematično načrtovanje aktivnosti ter ocene doseganja zastavljenih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev.

Predlog modela je oblikoval Inštitut za ekonomska raziskovanja, pripravo pa sta financirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 

Predlog modela za prepoznavanje družbenih učinkov

Predlog modela, ki je na voljo za uporabo v dveh različicah (obvezno in razširjeno poročanje), socialno podjetje usmerja in vodi skozi proces merjenja družbenih učinkov. Pomaga mu opredeliti kazalnike in merske enote ter predvideti načine in aktivnosti za izboljševanje družbenih učinkov, ki jih ustvarja s svojim delovanjem na trgu. Proces merjenja sestavlja pet zaporednih korakov, trenutno pa je pripravljen v Excelu, saj je še v testni fazi. Za pomoč pri izpolnjevanju so na voljo navodila za uporabo.

Model obveznega poročanja je namenjen osnovnemu identificiranju ter merjenju družbenih učinkov in poročanju ministrstvu, pri katerem uporabnik izpolni osnovne podatke, področje delovanja organizacije, njenih aktivnosti in prispevkov k doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Model razširjenega poročanja z dodatnimi neobveznimi vsebinami, pa poleg obveznega merjenja in poročanja, vključuje tudi definiranje in merjenje sredstev oziroma kapitala organizacije in posrednih rezultatov organizacije. Dodatno vključuje tudi razširjeno analizo rezultatov, analizo izvedenih aktivnosti in učinkovitosti, vključno z analizo stroškov in koristi.