Socialna ekonomija

Socialna ekonomija

Socialno ekonomijo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije).

Socialna ekonomija je način delovanja omenjenih organizacij, ki delujejo v skladu z načeli socialne ekonomije, kar pomeni, da demokratično, avtonomno in/ali participativno odločajo o svojem delovanju po načelu »en človek – en glas«, ustvarjajo storitve in blago, s katerimi obravnavajo in rešujejo družbene težave ter potrebe, tudi z uvajanjem družbenih inovacij. Učinek delovanja organizacij socialne ekonomije je zadovoljevanje splošnega družbenega interesa in presega posamične interese njihovih članov, zaposlenih ali uporabnikov. Presežek prihodkov nad odhodki organizacije socialne ekonomije vlagajo v delovanje in razvoj lastne dejavnosti.

Evropska komisija je z namenom spodbujanja razvoja socialne ekonomije in z željo, da deležnikom socialne ekonomije omogoči celovit in preprost dostop do informacij, vzpostavila enotni spletni Portal za socialno ekonomijo (v angleškem jeziku). Spletni portal združuje informacije o spodbudah, ukrepih, zakonodaji, raziskavah, financiranju, dogodkih in podobnih vsebinah na področju socialne ekonomije v Evropski uniji.

V Sloveniji načrtovan razvoj socialne ekonomije opredeljuje Strategija razvoja socialne ekonomije za obdobje od leta 2025 do 2035.

Omenjena strategija tako določa štiri strateške razvojne cilje, ključne za razvoj socialne ekonomije v Sloveniji, in sicer:

• Povečana prepoznavnost socialne ekonomije in socialnega podjetništva
• Povečane možnosti za razvoj, delovanje in krepitev organizacij socialne ekonomije in socialnih podjetij
• Učinkovito podporno okolje socialne ekonomije in socialnega podjetništva
• Profesionalizirane organizacije socialne ekonomije in socialna podjetja

Poleg strateških ciljev strategija opredeljuje tudi operativne cilje in kazalnike za doseganje strateških ciljev, vlogo države in njenih institucij ter občin pri njihovem doseganju, ključne pojme ter prednostna področja delovanja organizacij socialne ekonomije.

Strategija vključuje tudi analizo stanja socialne ekonomije in socialnega podjetništva, ki temelji na izsledkih poglobljenega pregleda politik z naslovom Spodbujanje socialnega podjetništva in razvoja socialnih podjetij v Sloveniji, ki ga je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. 

Svet za socialno ekonomijo

Politiko razvoja socialnega podjetništva oblikuje Svet za socialno ekonomijo, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije.

Poleg oblikovanja politik Svet za socialno ekonomijo analizira potrebe razvoja socialnega podjetništva, pripravlja razvojne dokumente, analizira, vrednoti in spremlja izvajanje ukrepov in politik na področju socialnega podjetništva ter spodbuja vključevanje občin v določanje in izvajanje omenjenih politik na lokalni in regionalni ravni. Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialnega gospodarstva z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

Socialno podjetništvo

Socialna podjetja so temeljna oblika organizacij, ki tvorijo socialno ekonomijo. Socialno podjetništvo je tako trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov. Socialna podjetja tako s svojim delovanjem pripomorejo k inovativnemu reševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih družbenih problemov ter zagotavljajo delovna mesta in socialno vključenost ranljivih skupin.

Status socialnega podjetja lahko pridobi društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička.

Osrednja razlika med klasičnimi in socialnimi podjetji je v namenu ustanovitve socialnega podjetja. Socialno podjetje se ustanovi z namenom trajnega opravljanja dejavnosti, ki ima pozitivne družbene učinke v skladu z načeli socialnega podjetništva. Ta načela so avtonomna pobuda, nepridobitnost, opravljanje dejavnosti v javnem interesu, prostovoljno delovanje, neodvisnost, tržna naravnanost, vključevanje prostovoljskega dela, enakopravnost članstva, sodelovanje deležnikov pri upravljanju, pregledno poslovanje in družbeno koristno delovanje.

Evidenca socialnih podjetij

Evidenco socialnih podjetij z namenom zbiranja, obdelovanja, sporočanja in javne objave podatkov o socialnih podjetjih vodimo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Sektorju za socialno ekonomijo. Vpis v evidenco izvedemo, ko je nepridobitni pravni osebi dodeljen status socialnega podjetja, izbris pa z dnem odvzema tega statusa.

Prednosti statusa socialnega podjetja

Pridobitev statusa socialnega podjetja prinaša določene prednosti.

Brezplačen najem za opravljanje dejavnosti socialnega podjetja

Socialno podjetje ali nepridobitna pravna oseba, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, ima na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti možnost brezplačnega najema oziroma pridobitve nepremičnine v brezplačno uporabo za določen čas za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno. Pogodbo o brezplačni uporabi se lahko sklene z nepridobitno pravno osebo za čas registracije socialnega podjetja, vendar največ za obdobje šestih mesecev in s socialnim podjetjem, za obdobje, ki ni daljše od treh let.

Pridržana javna naročila

Zakon o javnih naročilih omogoča, da naročnik v postopku javnega naročanja povabi k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre ter socialna podjetja. Socialna podjetja imajo tako lahko v primeru pridržanih javnih naročil ekskluzivno možnost sodelovanja pri javnem naročilu.

Dostop do donacij

Socialna podjetja s statusom nevladne organizacije v javnem interesu so upravičena do donacij iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto. Rezident lahko zahteva, da se do 1 % odmerjene dohodnine nameni za financiranje upravičencev do donacij. Pogoje za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu določa Zakon o nevladnih organizacijah.

Status nevladne organizacije v javnem interesu

Nevladnim organizacijam status nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva podeljuje Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Nevladni organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev oziroma njenih članov, in če je splošno koristno.

Opredelitev in pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu določa Zakon o nevladnih organizacijah. Pravilnik o določitvi meril za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva pa določa kriterije za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije na področju razvoja socialnega podjetništva.

Spremljanje poslovanja socialnih podjetij

Podrobnejši način spremljanja poslovanja socialnih podjetij in izpolnjevanja pogojev za ohranjanje statusa socialnega podjetja, podrobnejšo vsebino vloge za registracijo socialnega podjetja ter dokazil in poročil o začetku opravljanja dejavnosti in izpolnjevanja drugih pogojev v skladu z Zakonom o socialnem podjetništvu določa Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij.

Letno poročanje socialnih podjetij

Socialno podjetje letno poročilo predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) v predpisanih rokih za posamezno vrsto pravne osebe. Letnemu poročilu se poleg obveznih sestavin za posamezno vrsto pravne osebe priloži tudi del poročila, ki se nanaša izključno na poslovanje socialnega podjetja.

Vsebino letnega poročila socialnega podjetja določa 22. člen Zakona o socialnem podjetništvu. AJPES bo v letu 2027 omogočil neposreden elektronski vnos letnih poročil socialnih podjetij prek spletnega portala. Za lažjo pripravo na poenostavljeno obliko poročanja, je bil pripravljen obrazec za poročanje o poslovanju socialnega podjetja, ki vsebuje vse elemente za poročanje o poslovanju socialnega podjetja. Obrazec bo integriran v elektronsko poročanje in je informativne narave.

Letnemu poročilu socialnega podjetja je potrebno priloži oceno nadzornega organa socialnega podjetja o pravilnosti in popolnosti podatkov v letnem poročilu. Zato mora nadzorni organ pred sprejetjem letnega poročila opraviti nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja socialnega podjetja in pravilnostjo vodenja poslovnih knjig ter izpolnjevanjem ciljev socialnega podjetništva.

Poročanje socialnih podjetij o začetku opravljanja dejavnosti socialnega podjetja

Socialno podjetje o začetku opravljanja dejavnosti poroča Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v enem letu od pridobitve statusa. Socialno podjetje ministrstvu pošlje dopis z dokazili o začetku opravljanja dejavnosti, in sicer dokazilo o vzpostavitvi konta za finančna sredstva iz naslova dejavnosti socialnega podjetja ter dokazilo o višini morebitnih prihodkov, stroškov ali odhodkov iz opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drug računovodski izpis iste dokazne vrednosti, ki izkazuje začetek poslovanja nepridobitne pravne osebe kot socialnega podjetja, v enem letu od pridobitve statusa.

Podrobneje načine poročanje socialnih podjetij o začetku opravljanja dejavnosti socialnega podjetja opredeljuje Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij.

Merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij

Predlog modela za prepoznavanje družbenih učinkov, ki jih socialna podjetja ustvarjajo kot rezultat svojih aktivnosti in socialnim podjetjem omogoča merjenje družbenih učinkov ter oblikovanje poročila o njihovem doseganju, ki ga bodo lahko uporabila za poročanje, predstavitev potencialnim investitorjem ter odločevalcem. Poleg tega jim omogoča tudi načrtovanje razvoja poslovnih modelov, sistematično načrtovanje aktivnosti ter ocene doseganja zastavljenih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev.

Predlog je oblikoval Inštitut za ekonomska raziskovanja. Pripravo modela pa sta financirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.