Ureditev upravljanja prostoživečih ribjih populacij in drugih vodnih organizmov v celinskih vodah

Z vidika ribiškega upravljanja so celinske vode v Sloveniji razdeljene na 12 ribiških območij, ta pa na 67 ribiških okolišev. V ribiških okoliših izvajajo ribiško upravljanje izvajalci, ki so na podlagi javnega razpisa dobili koncesijo za izvajanje ribiškega upravljanja v posameznem ribiškem okolišu.

Ribiško upravljanje se izvaja na podlagi ribiškogojitvenih načrtov, ki določajo ribolovne in gojitvene revirje ter rezervate.

V ribolovnih revirjih se izvaja le rekreacijski ribolov s trnkom z ribolovno dovolilnico, v gojitvenih revirjih pa poteka sonaravna gojitev domorodnih vrst rib izključno za poribljavanje za repopulacijo.

V vodah posebnega pomena ribiško upravljanje izvaja Zavod za ribištvo Slovenije.

V obeh primerih gre za upravljanje prostoživečih ribjih populacij v odprtih med seboj povezanih vodah, v katerih je omogočeno prosto prehajanje ribjih populacij, pa tudi nekaterih zaprtih, ki so pomembne za ohranjanje domorodnih vrst rib in biotske raznovrstnosti.

Program upravljanja rib v celinskih vodah

S Programom upravljanja rib se določajo dolgoročne usmeritve in ukrepi za upravljanje rib. Je tudi podlaga za pripravo načrtov ribiškega upravljanja za ribiška območja in izvedbenih ribiškogojitvenih načrtov za ribiške okoliše. Trenutni program velja do leta 2021.

Program upošteva naslednja splošna izhodišča:

• trajnostna raba rib je tesno povezana s splošnim socialnim, gospodarskim in prostorskim razvojem Slovenije, rabo vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, proizvodnjo električne energije, za potrebe industrije in kmetijstva ter ribogojstva,
• načela sonaravnosti, biološke pestrosti, celovitega varstva rib ter njihove trajnostne rabe je mogoče uresničiti samo s celovitim usmerjanjem razvoja v posameznih ribiških območjih,
• kultura odnosa do vodnih ekosistemov postaja v sodobni družbi vse pomembnejša vrednota,
• strokovna usposobljenost delujočih v ribiškem sektorju je ključni dejavnik celovitega izvajanja ribiškega upravljanja in trajnostne rabe rib.

Splošni cilji upravljanja rib:

• zagotavljanje kakovostnega ribolova v najširšem možnem pomenu za najširši krog ribičev,
• doseganje pozitivnega gospodarskega učinka sladkovodnega ribištva in
• ohranjanje populacij vseh domorodnih vrst) po načelu trajnostne rabe, varstva in zaščite ribjih populacij ter njihovih habitatov; zagotovitev ugodnega stanja populacij in habitatov vseh domorodnih vrst rib, zlasti na zavarovanih območjih.

Načrti ribiškega upravljanja v ribiških območjih

Načrti ribiškega upravljanja v ribiških območjih so strokovna podlaga, s katerimi se določijo temeljne usmeritve za ohranitev in trajnostno rabo rib v ribiškem območju, načela posegov v populacije posameznih ribjih vrst, usmeritve za poribljavanje in gojitev rib ter usmeritve za varstvo zavarovanih delov ribiškega območja.

Celinske vode v Sloveniji so iz vidika ribiškega upravljanja razdeljene na 12 ribiških območij, ta pa na 67 ribiških okolišev in 9 voda posebnega pomena. Skladno z načrti ribiškega upravljanja v ribiških območjih se izdelajo ribiškogojitveni načrti za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših.

Ribiško-gojitveni načrti

Ribiškogojitveni načrt je podlaga za ribiško upravljanje v posameznih 67 ribiških okoliših. Z ribiškogojitvenimi načrti se določi ribiške revirje in njihovo namembnosti ter določi možnosti odvzema spolnih celic rib, sonaravno gojitev rib ter podlago za poribljavanja. V ribolovnih revirjih se določi tudi ribolovni režim, vključno z določitvijo tekmovalnih tras, mest za nočni ribolov ter druge, za ribiško upravljanje pomembne vsebine.

Strokovno je osnutke ribiškogojitvenih načrtov pripravil Zavod za ribištvo Slovenije v sodelovanju z izvajalcem ribiškega upravljanja v posameznem ribiškem okolišu in lokalno skupnostjo. Pri pripravi so se upoštevale ekološke značilnosti in razširjenost ribjih vrst ali populacij, ki so pomembne za ohranjanje ugodnega stanja ter režimi po predpisih o ohranjanju narave in voda, ki bi lahko vplivali na izvajanje ribiško-gojitvenega načrta. Posamezen ribiškogojitveni načrt je bil usklajen z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave ter Direkcijo Republike Slovenije za vode, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z odločbo ugotovilo, da v postopku priprave posameznega ribiško-gojitvenega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.

Na podlagi 5. točke 28. člena Pravilnika o načrtovanju in poročanju v ribištvu se za izdelavo letnega programa izvajanja ribiškega upravljanja uporablja ribiškogojitveni načrt preteklega obdobja.

Ribolov v celinskih vodah

V celinskih vodah Slovenije je dovoljen samo negospodarski ribolov.

Rekreacijski ribolov se izvaja le s trnkom in je omogočen vsem na podlagi ribolovne dovolilnice. Izdajajo jih koncesionarji oziroma ribiške družine, ki delujejo kot društva. Člani ribiške družine imajo določene ugodnosti pri nakupu letne ribolovne dovolilnice, v zameno pa so dolžni opraviti določene obveznosti, povezane z izvajanjem ribiškega upravljanja.

Za nečlane so na voljo dnevne, tridnevne, tedenske in letne ribolovne dovolilnice.

Ribolov je dovoljen v okviru ribolovnega režima za posamezen ribolovni revir in je razviden iz ribolovne dovolilnice. Na ribolovni dovolilnici mora biti določen:

• rok ali datum veljavnosti,
• ribolovni revir z označenimi mejami,
• vrste rib, ki jih je dovoljeno loviti, najmanjše mere in varstvene dobe,
• dovoljen način in tehnika ribolova,
• dovoljene vabe in
• dovoljen uplen.

Ribolov v komercialnih ribnikih

Komercialni ribniki so so namenjeni trženju ribolova na podlagi vodnega dovoljenja. Način in pogoje ribolova določi nosilec vodnega dovoljenja v skladu s pravilnikom.

Ihtiološke raziskave in monitoringi prehodnosti ribjih stez

Raziskave rib in ribjih populacij v celinskih vodah ter spremljanje prehodnosti ribjih stez ob vodnih pregradah so dostopne v poročilih.