Skoči do osrednje vsebine

Ribištvo v celinskih vodah obsega upravljanje prostoživečih ribjih populacij in drugih vodnih organizmov, akvakulturo in ribolov v komercialnih ribnikih.

Ureditev upravljanja prostoživečih ribjih populacij in drugih vodnih organizmov v celinskih vodah

Z vidika ribiškega upravljanja so celinske vode v Sloveniji razdeljene na 12 ribiških območij, ta pa na 67 ribiških okolišev. V ribiških okoliših izvajajo ribiško upravljanje izvajalci, ki so na podlagi javnega razpisa dobili koncesijo za izvajanje ribiškega upravljanja v posameznem ribiškem okolišu.

Ribiško upravljanje se izvaja na podlagi ribiškogojitvenih načrtov, ki določajo ribolovne in gojitvene revirje ter rezervate.

V ribolovnih revirjih se izvaja le rekreacijski ribolov s trnkom z ribolovno dovolilnico, v gojitvenih revirjih pa poteka sonaravna gojitev domorodnih vrst rib izključno za poribljavanje za repopulacijo.

V vodah posebnega pomena ribiško upravljanje izvaja Zavod za ribištvo Slovenije.

V obeh primerih gre za upravljanje prostoživečih ribjih populacij v odprtih med seboj povezanih vodah, v katerih je omogočeno prosto prehajanje ribjih populacij, pa tudi nekaterih zaprtih, ki so pomembne za ohranjanje domorodnih vrst rib in biotske raznovrstnosti.

Program upravljanja rib v celinskih vodah

S Programom upravljanja rib  se določajo dolgoročne usmeritve in ukrepi za upravljanje rib. Je tudi podlaga za pripravo načrtov ribiškega upravljanja za ribiška območja in izvedbenih ribiškogojitvenih načrtov za ribiške okoliše. Trenutni program velja do leta 2021.

Program upošteva naslednja splošna izhodišča:

  • trajnostna raba rib je tesno povezana s splošnim socialnim, gospodarskim in prostorskim razvojem Slovenije, rabo vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, proizvodnjo električne energije, za potrebe industrije in kmetijstva ter ribogojstva,
  • načela sonaravnosti, biološke pestrosti, celovitega varstva rib ter njihove trajnostne rabe je mogoče uresničiti samo s celovitim usmerjanjem razvoja v posameznih ribiških območjih,
  • kultura odnosa do vodnih ekosistemov postaja v sodobni družbi vse pomembnejša vrednota,
  • strokovna usposobljenost delujočih v ribiškem sektorju je ključni dejavnik celovitega izvajanja ribiškega upravljanja in trajnostne rabe rib.

Splošni cilji upravljanja rib:

  • zagotavljanje kakovostnega ribolova v najširšem možnem pomenu za najširši krog ribičev,
  • doseganje pozitivnega gospodarskega učinka sladkovodnega ribištva in
  • ohranjanje populacij vseh domorodnih vrst) po načelu trajnostne rabe, varstva in zaščite ribjih populacij ter njihovih habitatov; zagotovitev ugodnega stanja populacij in habitatov vseh domorodnih vrst rib, zlasti na zavarovanih območjih

Dovoljenje za ribolov v celinskih vodah

V celinskih vodah Slovenije je dovoljen samo negospodarski ribolov.

Rekreacijski ribolov se izvaja le s trnkom in je omogočen vsem na podlagi ribolovne dovolilnice. Izdajajo jih koncesionarji oziroma ribiške družine, ki delujejo kot društva. Člani ribiške družine imajo določene ugodnosti pri nakupu letne ribolovne dovolilnice, v zameno pa so dolžni opraviti določene obveznosti, povezane z izvajanjem ribiškega upravljanja.

Za nečlane so na voljo dnevne, tridnevne, tedenske in letne ribolovne dovolilnice.

Ribolov je dovoljen v okviru ribolovnega režima za posamezen ribolovni revir in je razviden iz ribolovne dovolilnice. Na ribolovni dovolilnici mora biti določen:

  • rok ali datum veljavnosti,
  • ribolovni revir z označenimi mejami,
  • vrste rib, ki jih je dovoljeno loviti, najmanjše mere in varstvene dobe,
  • dovoljen način in tehnika ribolova,
  • dovoljene vabe in
  • dovoljen uplen.

Ribolov v komercialnih ribnikih

Komercialni ribniki so so namenjeni trženju ribolova na podlagi vodnega dovoljenja. Način in pogoje ribolova določi nosilec vodnega dovoljenja v skladu s pravilnikom.

Zakonodaja

Iskalnik