Skoči do osrednje vsebine

Morski gospodarski ribolov je del slovenske identitete in pomembna kulturna dediščina. Za obalna območja je morski gospodarski ribolov pomemben tudi v ekonomskem smislu, zlasti preko turizma in s ponudbo svežih rib v restavracijah. Morski ribolov zajema gospodarski in negospodarski ribolov.

Izvajanje morskega gospodarskega ribolova po arbitražni sodbi

Ribolovne pravice ribičev v morskih prostorih drugih držav članic EU so urejene z zgodovinskimi ribiškimi pravicami, določenimi v zakonodaji Evropske unije. Pravice slovenskih in hrvaških ribičev do ribolova v teritorialnih vodah sosednje države so prav tako določene s pravnim redom EU in se začnejo uporabljati z izvajanjem arbitražne odločbe.

Pravna pomoč slovenskim ribičem

Slovenskim ribičem, zoper katere je Hrvaška uvedla prekrškovni ali kazenski postopek kljub opravljanju dejavnosti v skladu z arbitražno razsodbo, Republika Slovenija zagotavlja pravno pomoč in krije z njo povezane stroške.

Ribič ima pravico do pravne pomoči, če najpozneje v 72 urah po seznanitvi z uvedbo prekrškovnega oziroma kazenskega postopka za pravno pomoč pooblasti izbrano odvetniško pisarno Senjak. Z njo mora aktivno sodelovati in izvajalcu pravne pomoči na njegovo zahtevo predložiti vse dokaze in dejstva, ki se nanašajo na postopke pravnega varstva.

 Kontakt odvetniške pisarne: 

  • e-naslov: ivica.senjak@icloud.com
  • tel. št.: +385 98 367 666

 Finančna pomoč slovenskim ribičem

Imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov, ki pri ribolovu v morju pod suverenostjo Republike Slovenije utrpijo materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma ribiškem plovilu, ki jo je povzročilo tuje plovilo, so upravičeni do nadomestila v višini nastale škode. 

Upravičeni so tudi do nadomestila zaradi izpada dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova v morju Republike Slovenije.

Pogoji za izvajanje gospodarskega ribolova in obveznost poročanja ribičev

Vpis v evidenco ribiških plovil

Gospodarski ribolov lahko ribič izvaja samo z ribiškim plovilom, ki je vpisano v evidenco ribiških plovil.  Vsaka država članica EU ima določeno zgornjo raven kapacitete ribolovne flote, ki pomeni zgornjo dopustno mejo kapacitete izražene v bruto tonah in kilovatih. Kapaciteta slovenske ribiške flote znaša 685,02 GT in  9.126,90 kW.

Stanje flote iz evidence ribiških plovil v skladu s petim odstavkom 5. člena Pravilnika o evidenci ribiških plovil in evidenci plovil, ki se uporabljajo v marikulturi (Uradni list RS, št. 60/16), na dan 24. 7. 2019 znaša prosta moč motorjev 65,80 kW in prosta bruto tonaža 2,27 BT.

Vlogo za vpis v evidenco ribiških plovil vloži lastnik ribiškega plovila, vsebovati pa mora:

  • registrsko številko in ime ribiškega plovila;
  • CFR, razen v primeru prvega vpisa v evidenco ribiških plovil;
  • podatki o lastniku in uporabniku ribiškega plovila (osebno ime in EMŠO ter naslov stalnega oziroma začasnega bivališča za fizično osebo oziroma firma in sedež ter matična številka za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, če je lastnik ali uporabnik tujec, pa tudi datum in kraj rojstva tujca).

Lastnik rabljenega plovila mora v vlogi:

  • navesti podatke, ki omogočajo sledljivost prodaje rabljenega ribiškega plovila, ki je že bilo vpisano v evidenco ribiških plovil druge države članice ali
  • podati pisno izjavo, da rabljeno plovilo ni bilo nikoli vpisano v evidenco ribiških plovil druge države članice.

Ob vpisu ribiškega plovila v evidenco ribiških plovil bruto tonaža ribiškega plovila ne sme presegati proste bruto tonaže ali moč motorja ribiškega plovila ne sme presegati proste moči motorjev. Če ob oddaji popolne vloge bruto tonaža ribiškega plovila presega prosto bruto tonažo ali moč motorja ribiškega plovila presega prosto moč motorjev, se ribiško plovilo uvrsti na čakalno listo.

Obveznost poročanja

Poveljniki ribiških plovil morajo voditi ladijske dnevnike in deklaracije o iztovoru za vse vrste in količine ujetih in zavrženih ribiških proizvodov.

Status ribiča in dovoljenje za gospodarski ribolov

Naziv Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Slovenska ribiška flota in vrste morskih rib

Slovensko ribiško floto sestavljajo pretežno stara plovila dolžine do 6 metrov oziroma 6 do 12 metrov. Leta 2017 je flota štela 171 plovil. Plovila se uporabljajo predvsem za mali priobalni ribolov na pridnene (bele) ribe. Najpogostejša ribiška oprema so stoječe mreže, ki se uporabljajo predvsem za lov pridnenih rib.

Večina morskega ulova se proda predelovalni industriji in  trgovskim posrednikom ter na ribji borzi v Trstu.

V Jadranskem morju poznamo približno 380 avtohtonih vrst rib, ki se delijo nadve skupini:

  • pelagične vrste (plava riba): sardela, sardon, cipelj, papalina, šuri, skuša, velika sardela, palamida itd.;
  • pridnene vrste (bela riba): mol, morski list, trska, ribon, orada, navadni morski pes, bradač, iverka, mali gavun, črni glavač, oslič, brancin, krulec, salpa, bukva.

Večina staležev, ki jih lovijo naši ribiči, se zaradi plitvosti morja sezonsko priseljuje in odseljuje, zato je zelo težko oceniti njihovo število. Ker si ribe delimo z ostalimi državami ob Jadranskem morju, je za Slovenijo izrednega pomena sodelovanje v različnih mednarodnih projektih, kot je FAO-AdriaMed

Negospodarski morski ribolov

V negospodarski morski ribolov se uvršča ribolov v znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene ter športni in rekreacijski ribolov.

Športni ribolov ribiči izvajajo s predpisano ribiško opremo na podlagi letnega dovoljenja za športni ribolov do dovoljene količine dnevnega ulova. Rekreacijski ribolov pa izvajajo z dnevno ali tedensko ribolovno dovolilnico ter s predpisano ribiško opremo.

Ribolovni rezervati v Sloveniji

V slovenskem morju se nahajata dva ribolovna rezervata:

  • portoroški ribolovni rezervat
  • strunjanski ribolovni rezervat s solinami

Na območju rezervatov sta gospodarski in negospodarski ribolov prepovedana, s posebnim dovoljenjem  pa je možen izlov zimskih jat cipljev.

Iskalnik