Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Ribištvo je pomembna tradicionalna dejavnost v Sloveniji, ki je še posebej na obalnem območju močno prepletena z drugimi sektorji, zlasti turizmom. Ob izvajanju skupne ribiške politike je naš glavni cilj ohranjanje naravnih populacij rib, trajnostno in konkurenčno ribištvo ter razvoj akvakulture.

Z oblikovanjem politik in dejavnostmi na področju ribištva se trudimo zagotoviti trajnostno in konkurenčno ribištvo, ki bo v ravnovesju z razpoložljivimi viri in okoljem, ter doseči višjo raven konkurenčnosti ribogojstva na domačem in evropskem trgu. Konkurenčnost predelovalne industrije spodbujamo z učinkovitejšo izrabo tržnih niš in inovativnih tehnologij, promoviramo ribiške proizvode ter ozaveščamo javnost o pozitivnih učinkih rib na zdravje. Naši cilji so še zagotavljanje ustreznih pogojev za delo in varnost ribičev, pospeševanje razvoja obalnega ribiškega območja ter povezovanje ribištva s turizmom, kulturno dediščino in tradicijo.

Vrste ribištva

V Sloveniji zajema ribištvo morski gospodarski in negospodarski ribolov, akvakulturo (morsko in sladkovodno), upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah in predelavo ter trženje rib in ribiških proizvodov.

Glede na naravne možnosti ima Slovenija potencial za nadaljnji razvoj konkurenčne in trajnostne akvakulture s povečanjem proizvodnje, kar lahko dosežemo zlasti s tehnološkim izboljšanjem opreme in izkoriščanjem celotne proizvodne zmogljivosti objektov akvakulture, tehnološkim razvojem in inovacijami.

Na področju sladkovodnega ribištva je cilj trajnostno upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah, zlasti ohranjanje in varovanje naravnih populacij rib ter zagotavljanje rekreacijskega ribolova. Cilj na področju predelave in trženja rib in ribiških proizvodov pa je zagotavljanje čim večje samooskrbe z večjo proizvodno zmogljivostjo obratov in predelavo novih proizvodov z večjo dodano vrednostjo.

Javne službe in nadzor v ribištvu

Dejavnosti javne službe na področju sladkovodnega in morskega ribištva opravlja Zavod za ribištvo Slovenije. Poleg tega izvaja tržne dejavnosti s področja športno-rekreativnega ribolova in gojitve rib ter različne raziskovalne in strokovne naloge s področja ribiške biologije.

Za nadzor ribolova je odgovorna Inšpekcija za ribištvo, ki nadzira tudi izvajanje ribiško-gojitvenih načrtov, poslovanje v ribiških družinah in Zavodu za ribištvo ter trgovanje z ribiškimi proizvodi.

Skupna ribiška politika EU

Pogodba o Evropski uniji določa, da ima EU izključno pristojnost ohranjanja morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike (SRP). Republika Slovenija je kot članica EU zavezana izpolnjevati obveznosti, ki iz nje izhajajo. Glavni cilj SRP je zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture okoljsko dolgoročno trajnostne in upravljane na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter zanesljive preskrbe s hrano. Ukrepi SRP so specifični za posamezne morske regije EU in namenjeni v prvi vrsti doseganju največjega trajnostnega donosa staležev, to je največji teoretični donos, ki se lahko stalno odvzema, ne da bi to bistveno vplivalo na reprodukcijo staleža.

Upravljanje flote je še en pomemben element skupne ribiške politike. Vsaka država članica EU ima določeno dovoljeno raven zmogljivosti ribiške flote. Nova ribiška plovila lahko v floto vstopijo le, če se predhodno iz flote umakne enaka zmogljivost.

Del SRP je tudi skupna ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode akvakulture. Njen cilj je vzpostaviti skupen trg v EU, da bi se povpraševanje na tem področju ujemalo s proizvodnjo. Na ta način se potrebe trga uravnoteži z interesi ribičev in zagotavlja spoštovanje pravil poštene konkurence.

Na mednarodni ravni so bile vzpostavljene številne regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Republika Slovenija je članica Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM).

Ribištvo

Iskalnik