Rejništvo

Izvajanje rejniške dejavnosti

Vsaka oseba, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vlogo vloži pri krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer pridobi tudi vse ostale informacije.

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic

Rejnica oziroma rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic, kadar:

• ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti;
• ni v delovnem razmerju za polni delovni čas;
• ni družbenik zasebne družbe ali delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
• ni upokojen;
• ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
• izpolnjuje normativ; to pomeni, da ima istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca, pri čemer pa je v določenih primerih, zaradi specifičnih potreb otroka, ta normativ lahko znižan.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Prenehanje rejništva

Rejništvo preneha z odločitvijo sodišča:

• če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna namestitev otroka v rejništvo;
• pred otrokovo polnoletnostjo, če je otrok, nameščen v rejništvo, usposobljen za samostojno življenje, ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost.

Rejništvo preneha tudi z otrokovo polnoletnostjo, pri čemer pa se namestitev v rejniško družino lahko nadaljuje tudi po polnoletnosti, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, če:

• oseba, nameščena v rejništvo, zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo ter če oseba ali njen skrbnik s tem soglašata,
• oseba, nameščena v rejništvo, soglaša, da ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja,
• če oseba neposredno po zaključku srednješolskega izobraževanja nima druge možnosti bivanja in izkaže, da se vodi v evidenci brezposelnih oseb, pri čemer je možno podaljšanje za največ 12 mesecev.

Enkratni prejemki

ZIRD-C določa, da je ob prvi namestitvi otroka vsak rejnik upravičen do enkratnega prejemka ob prvi namestitvi otroka – v višini pomoči ob rojstvu otroka v višini 429,99 evra. Do zdaj je bilo to odvisno od presoje centra za socialno delo.

Poleg tega ZIRD-C uvaja tri nove enkratne prejemke (vse v osnovni višini mesečnega plačila dela v višini 460 evrov):

• enkratni prejemek v primeru namestitve otroka ob izrečenem ukrepu za varstvo koristi otroka, nujni odvzem otroka ali ob izdani začasni odredbi o odvzemu otroka staršem v skladu z določbami Družinskega zakonika;
• enkratni prejemek v primeru namestitve več otrok iz iste družine - ob namestitvi vsakega dodatnega otroka iz iste družine;
• letni dodatek za oddih in počitnice - za vsakega otroka ali polnoletno osebo; pogoj je, da je otrok ali polnoletna oseba pri istem rejniku nameščen na dan 1. maja tekočega leta.

Podatki o osebah v rejništvu ter o rejnicah in rejnikih

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti redno spremlja in mesečno objavlja podatke o rejnicah in rejnikih ter osebah v rejništvu.