Oljkarstvo

Stanje oljkarstva v Sloveniji

Pridelava oljk ima za domače pridelovalce oljk velik tržni potencial. V zadnjih letih se povečujejo z oljčniki zasajene površine, povečuje pa se tudi ekološka pridelava. Potrošniki pogosteje povprašujejo po oljčnem olju, zato narašča njegova poraba v gospodinjstvih.

Skupna površina oljčnikov v Sloveniji predstavlja 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v Slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavi in na Krasu. Prav na slednjih območjih bi želeli postaviti še več novih nasadov. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami se bo skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3.000 hektarjev.

Za slovensko oljkarstvo so značilna majhna kmetijska gospodarstva (75 odstotkov kmetijskih gospodarstev ima manj kot 0,3 hektarja oljčnikov) in razdrobljenost oljčnikov. Dejavniki, ki povečujejo zahtevnost pridelave oljk in vplivajo na razvoj oljkarstva v Sloveniji, so:

• negodne zemljiške razmere (majhnost in razdrobljenost nasadov);
• velik delež nasadov, ki so na pobočjih in terasah;
• pogostejše pozebe, ki so posledice podnebnih sprememb.

V mednarodnem okolju in Evropski uniji je slovenska pridelava oljčnega olja količinsko majhna. Delež proizvodnje v tonah je 0,02 odstotka, pridelek oljk pa zaradi vremenskih razmer med leti zelo niha. Potrošnja  v Sloveniji v zadnjih letih znaša 2.100 ton oljčnega olja (1,3 litra na prebivalca na leto) in je v primerjavi z drugimi proizvajalkami oljčnega olja majhna.

Slovensko oljčno olje prodamo večinoma v Sloveniji, vendar je stopnja samooskrbe z oljčnim oljem majhna (od 10 do 20 odstotkov). Ker pa se povpraševanje in poraba oljčnega olja povečujeta, narašča uvoz oljčnega olja.

Kljub količinsko nizki pridelavi pa posebno geografsko območje gojenja oljk omogoča pridelavo visoko kakovostnega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Od leta 2007 lahko oljkarji pod predpisanimi pogoji proizvajajo oljčno olje z zaščiteno označbo porekla za Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (EDOOSI ZOP). To oljčno olje predstavlja približno 10 odstotkov celotne slovenske proizvodnje.

Laboratoriji za oljčno olje

Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Laboratorij Inštituta za oljkarstvo je imenovan za nacionalni referenčni laboratorij za ugotavljanje skladnosti oljčnega olja za področje kemije in senzoričnega preskušanja oljčnega olja.

Na spletni strani Mednarodnega sveta za oljke sta objavljena veljavna seznama priznanih laboratorijev za fizikalno kemijsko testiranje ter za senzorično testiranje (v angleščini: list of recognised physico–chemical laboratories and list of recognised sensory analysis laboratories).

Javna služba v oljkarstvu

Za razvoj konkurenčnega oljkarstva in doseganje visoke kakovosti slovenskega oljčnega olja vlagamo v nova znanja in podpiramo strokovne naloge, ki jih izvaja javna služba v oljkarstvu.

Za izvajalca javne službe v oljkarstvu je za leto 2025 imenovano Znanstveno raziskovalno središče Koper s podizvajalcema Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (Poskusni center za oljkarstvo) in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Strokovne naloge se izvajajo v skladu z večletnim programom javne službe v oljkarstvu in so:

• selekcija oljke,
• introdukcija sort oljke,
• zagotavljanje izhodiščnega materiala,
• tehnologija pridelave,
• ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo.