Neširjenje jedrskega orožja

Ureditev področja neširjenja jedrskega orožja (angleško non-proliferation) je večtirna. Poudariti velja, da v Sloveniji nimamo nikakršne želje po ne­miroljubni uporabi jedrske energije in ostajamo trdno zavezani spoštovanju mednarodnih pogodb in sporazumov. Tega se zavedamo na Upravi za jedrsko varnost, prav tako se tega zavedajo domači imetniki jedrskih snovi. Na upravi vodimo evidence jedrskih snovi ter pri ukrepih varovanja jedrskega blaga (angleško safeguards) sodelujemo z Mednarodno agencijo za atomsko energijo in Evropsko komisijo (Evropsko skupnost za jedrsko energijo (EURATOM)). Imetniki jedrskih snovi redno elektronsko poročajo Evropski komisiji (Evropski skupnosti za jedrsko energijo (EURATOM)), medtem ko je poročanje po tako imenovanem Dodatnem protokolu, ki vključuje tudi dejavnosti, tristopenjsko.

Na Upravi za jedrsko varnost sodelujemo z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pri delu v Komisiji za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. Po potrebi sodelujemo tudi pri obdobnih usposabljanjih slovenske industrije oziroma izvoznikov. Pri mnenjih pred izvozi blaga z dvojno rabo (kamor spada tudi jedrsko blago) je dobrodošla pomoč e-sistema, ki je vzpostavljen v okviru režima NSG (angleško Nuclear Suppliers Group). Nadalje je treba omeniti sodelovanje z Ministrstvom za zunanje zadeve in drugimi slovenskimi deležniki pri spremljanju in izvajanju Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004), v zadnjih letih še vključenost v Stalno koordinacijsko skupino za omejevalne ukrepe, ki se ukvarja z omejevalnimi ukrepi (mednarodnimi sankcijami).

Omeniti velja še celovito prepoved jedrskih poskusov, ki je sprejeta z mednarodno pogodbo in je v Sloveniji že ratificirana, čeprav globalno še ne velja. Na upravi preko e-sistema spremljamo delo organizacije po omenjeni pogodbi.

Jedrsko varovanje

Ureditev področja jedrskega varovanja (angleško nuclear security) je prav tako večtirna.

Fizično varovanje je pomemben vidik jedrskega varovanja. Uprava za jedrsko varnost je vpeta v niz dejavnosti, zlasti v pregled načrtov fizičnega varovanja jedrskih objektov in prevozov jedrskih snovi, pri čemer izdaja predhodna soglasja, odobri pa jih Ministrstvo za notranje zadeve. Na upravi sodelujemo s Policijo pri pripravi vhodnih podatkov za ocene ogroženosti za jedrske objekte in prevoze jedrskih snovi ter v Komisiji za fizično varovanje jedr­skih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi.

Varovanje različnih radioaktivnih snovi, ki se trenutno uporabljajo v Sloveniji, je eno od podpodročij, ki je v zadnjem obdobju doživelo zakonodajne spremembe, pri čemer pa se vselej uporablja načelo stopenjskega pristopa. Uprava za varstvo pred sevanji (v zdravstvu in veterinarstvu) in Uprava za jedrsko varnost (v vseh drugih dejavnostih) sta odgovorni za registre virov sevanja, varovanje v okviru izdajanja dovoljenj, pri prevozu radioaktivnih snovi pa je pomembno spremljati zahteve iz Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti (kratica ADR). Na upravi sodelujemo tudi s Policijo, ki vsako leto izda splošno oceno ogroženosti za prevoz radioaktivnih snovi.

V zvezi z nedovoljenim prometom z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi, Uprava za jedrsko varnost domala že dve desetletji sodeluje zlasti s predstavniki Finančne uprave Republike Slovenije in Policije. Med drugim spremlja in po potrebi izmenjuje informacije z Mednarodno agencijo za atomsko energijo v zvezi z nedovoljenim prometom z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi (podatkovna baza angleško Incident and Trafficking Database (ITDB)). Vzpostavljen je tudi sistem »dežurnega« sodelavca, ki svetuje klicateljem v primeru najdb radioaktivnih snovi ali povišanega sevanja. Nedavno sprejeti podzakonski predpis pa po desetletju veljave predhodnega, ki se je nanašal le na odpadne kovine, razširja zahteve ter zaobjame obveznost preverjanja radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora, na prime zaradi virov sevanja v odpadnih kovinah ali drugih nepooblaščenih prenosov, vključno s tihotapljenjem radioaktivnih snovi.

Kibernetska varnost (angleško cyber security) v jedrskih objektih je opredeljena v 14. členu Pravilnika o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti. To področje v zadnjih letih doživlja precejšnje spremembe, predvsem zaradi vse večje odvisnosti od informacijsko-komunikacijskih tehnologij, digitalizacije poslovnih procesov in hkrati novih groženj oziroma kibernetskih napadov. Temu primerno smo se v zadnjih letih odzvali tudi na Upravi za jedrsko varnost, in sicer z dopolnitvami pravilnikov, vzpostavitvijo nacionalne delovne skupine za kibernetsko varnost v jedrskih objektih, organizacijo nacionalnih vaj v jedrskem sektorju, izvedbo rednih izobraževanj in usposabljanj ter aktivnim sodelovanjem v domačih in mednarodnih delovnih skupinah.

Nadzor nad neširjenjem jedrskega orožja

Zaradi nadzora nad mogočimi zlorabami jedrskih snovi vodimo na Upravi za jedrsko varnost centralno evidenco jedrskih snovi, izvajamo pa tudi inšpekcijski nadzor pri slovenskih imetnikih jedrskih snovi. Mednarodni nadzor in ukrepe varovanja jedrskega blaga (angleško safeguards) izvajata Mednarodna agencija za atomsko energijo in Evropska komisija, Evropska skupnost za jedrsko energijo - EURATOM. V okviru širšega vidika blaga z dvojno rabo, kamor spada tudi jedrsko blago, pa izvajajo nadzor carinski organi Republike Slovenije (Finančna uprava Republike Slovenije).

Nadzor jedrskega varovanja

Inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem izvaja Inšpektorat za notranje zadeve. Pregled in odobritev načrtov fizičnega varovanja pripravimo na Upravi za jedrsko varnost in Ministrstvu za notranje zadeve.

Nadzor nad varovanjem radioaktivnih snovi, ki se trenutno uporabljajo v Sloveniji, izvajata Uprava za varstvo pred sevanji v zdravstvu in veterinarstvu ter Uprava za jedrsko varnost v vseh drugih dejavnostih.

Nadzor nad preverjanjem radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora, kot na primer zaradi virov sevanja v odpadnih kovinah ali drugih nepooblaščenih prenosov, vključno s tihotapljenjem radioaktivnih snovi, opravljajo inšpektorji Uprave za jedrsko varnost in Finančna uprava.

Nadzor nad kibernetsko varnostjo v jedrskih objektih izvajamo na Upravi za jedrsko varnost.

Mednarodno sodelovanje na področju neširjenja in jedrskega varovanja

Na Upravi za jedrsko varnost sodelujemo v številnih mednarodnih dejavnostih, pobudah, združenjih in pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo. 

Med najpomembnejša mednarodna sodelovanja na področju neširjenja jedrskega orožja sodijo sodelovanja in sestanki med predstavniki držav članic Evropske unije s predstavniki Evropske komisije (Evropska skupnost za jedrsko energijo ali EURATOM), angleško Nuclear Suppliers Group (NSG), Zanggerjev odbor ter usposabljanja in prenosi znanja o blagu z dvojno rabo in Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004).

Najpomembnejša mednarodna sodelovanja na področju jedrskega varovanja so Mednarodne agencije za atomsko energijo (v okviru misij, šole jedrskega varovanja, angleško Nuclear Security School), kibernetsko varnost, ITDB, CBRN, v okviru tematike RN (pod okriljem Evropske komisije), angleško European Nuclear Security Regulators' Association (ENSRA), angleško World Institute for Nuclear Security (WINS), angleško Nuclear Security Contact Group (NSCG), angleško Global Initiative to Combat Nuclear Terrorism (GICNT).