Naravne vrednote

Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Vrednotenje in določitev statusa naravnih vrednot

Kriteriji za določevanje naravnih vrednot so izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, ali ekosistemska, znanstveno - raziskovalna ali pričevalna pomembnost ter redkost na območju Republike Slovenije.

Naravne vrednote so državnega ali lokalnega pomena. Med naravne vrednote državnega pomena so uvrščene tiste, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen.

Naravne vrednote so državnega pomena, če:

• so med tretjino naravnih vrednot s primerljivimi lastnostmi, ki imajo najbolj izražene lastnosti po kriterijih za določanje,
• so med desetino najbolj redkih naravnih vrednot s primerljivimi lastnostmi,
• so vključene v drugo naravno vrednoto državnega pomena, ki povezuje več posameznih naravnih vrednot v funkcionalno celoto ali geografsko zaključeno območje,
• imajo izkazan status oziroma mednarodni pomen na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, sporazumov ali drugih dogovorov oziroma ugotovitev o mednarodnem pomenu po merilih mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija.
• so na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država,
• so podzemne jame.

Naravne vrednote se opredelijo z eno zvrstjo ali z več zvrstmi, glede na eno ali več lastnosti, ki opredeljujejo del narave za naravno vrednoto in so pogojene z značilnostmi naravnih pojavov in naravnih oblik. Zvrsti naravnih vrednot so površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna, oblikovana in krajinska. Zvrsti naravnih vrednot sta tudi mineral in fosil.

Naravne vrednote določi minister, pristojen za ohranjanje narave. Naravne vrednote v skladu s Pravilnikom o označevanju zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000 označi država, občina ali upravljavec zavarovanega območja.

V Sloveniji imamo 19.961 naravnih vrednot, od teh je 5.266 naravnih vrednot geomorfološke, geološke, hidrološke, ekosistemske, botanične, zoološke, drevesne, oblikovane in krajinske zvrsti ter 14.695 jam.

Varovanje naravnih vrednot

Naravne vrednote lahko varujemo s pogodbenim varstvom, skrbništvom, zavarovanjem, začasnim zavarovanjem in obnovitvijo.

• Pogodbeno varstvo oziroma skrbništvo: ministrstvo ali pristojni organ lokalne skupnosti sklene pogodbo o varstvu naravne vrednote z lastnikom naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju (47. člen Zakona o ohranjanju narave), v kateri se določijo tudi aktivnosti lastnika; za izvajanje posameznih nalog varstva naravne vrednote se lahko z osebo, ki ni lastnik naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju, sklene pogodba o skrbništvu naravne vrednote (48. člen Zakona o ohranjanju narave);
• Zavarovanje: z aktom o (začasnem) zavarovanju se lahko naravne vrednote (začasno) zavarujejo (49. – 50. člen Zakona o ohranjanju narave). V aktu se določijo tudi varstveni režim in razvojne usmeritve.
• Obnovitev: poškodovane ali uničene naravne vrednote se lahko obnovijo (52. člen Zakona o ohranjanju narave).

Naravne vrednote so lahko v lasti države ali lokalne skupnosti ter v lasti fizičnih ali pravnih oseb. Z naravnimi vrednotami nihče ne sme ravnati tako, da bi ogrozil njihov obstoj.

Za poseg v poseg v naravo na območju naravne vrednote, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba pridobiti tudi mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Pri posegih, za katere ni predpisanega gradbenega dovoljenja, je treba pridobiti naravovarstveno soglasje.

Ob najdbi minerala ali fosila mora najditelj začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in nemudoma obvestiti Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, pri čemer lahko uporabi obrazec.

Naravna vrednota se sme ogledovati in obiskovati na način, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in izvajanja varstva. Za ureditev ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote je treba pridobiti dovoljenje. V dovoljenju se določijo pogoji, pod katerimi sta ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote dovoljeni, in način ureditve ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote.

Lastnik naravne vrednote je dolžan dopustiti neškodljiv prehod drugim osebam in dopustiti opravljanje naravovarstvenih nalog.

Za podzemne jame je ureditev določena z Zakonom o varstvu podzemnih jam. Zaradi naravovarstvene pomembnosti jam v Sloveniji, njihove ranljivosti in ogroženosti, varstveni režimi v jamah določene dejavnosti po veljavni zakonodaji prepovedujejo. Določene aktivnosti se lahko izjemoma dovolijo, če ni druge možnosti in ravnanje podzemski jami ne bo škodovalo. Za take primere je treba pridobiti dovoljenje za izjemna ravnanja v podzemnih jamah.

Podatki, študije in članki

Podatki

• Interaktivni Atlas okolja - grafični pregled (Agencija za okolje)

• Naravovarstveni atlas - grafični pregled (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave)

• Naravovarstveni informacijski sistem (NarcIS) (Agencija za okolje)

Študije in članki

• Izboljšanje stanja naravne vrednote Dvojno jezero – priprava idejnega projekta za zmanjšanje vpliva odpadne vode iz planinske koče, končno poročilo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2022 (pdf, 5 MB).

• Šubic Tadeja: Od odkritja do naravne vrednote, Varstvo narave 31, 2019.

• Nekoč naravna dediščina, danes naravne vrednote, 11. strokovni posvet Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, 2016

• Šubic Tadeja: Pregled urejanja Dovžanove soteske za obisk javnosti,  Varstvo narave številka 29, 2016

• Šubic Tadeja: Naravna vrednota Spodnje Jezersko – nahajališče lehnjaka in njeno ohranjanje, Varstvo narave 29, 2011.