Za zaposleno osebo velja, da je napotena oseba vključena v zavarovanje v Republiki Sloveniji vsaj 1 mesec pred napotitvijo na delo v tujino, da obstaja pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini oziroma aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi, da gre za plačano zaposlitev in da delovno razmerje obstaja celotno obdobje napotitve na delo v tujino.

Za samozaposleno osebo velja, da samozaposlena oseba opravlja podobno delo v Republiki Sloveniji ter v državi napotitve, da samozaposlena oseba opravlja svojo dejavnost na ozemlju Republike Slovenije že vsaj dva meseca pred začetkom dela na ozemlju države napotitve, da samozaposlena oseba še naprej izpolnjuje pogoje, ki ji omogočajo opravljanje dejavnosti po vrnitvi v Republiko Slovenijo.

Napoteni delavci

Delodajalec lahko delavca začasno napoti na delo v drugo državo EU. V tem času bo imel status napotenega delavca, zanj bodo do zaključka napotitve veljali nekateri enaki delovni pogoji in pravice, kot veljajo za delavce v državi gostiteljici.

Napotitev lahko traja toliko časa, kolikor je potrebno za izpolnitev posebne naloge. Po zaključku napotitve se mora delavec vrniti v državo EU, iz katere ste bili napoteni.

Pogoji, ko delavec ne more biti napoten v tujino

Za napotitev na delo v tujino ne gre v sledečih primerih:

• če podjetje, v katerega je delavec napoten, tega delavca da na voljo drugemu podjetju v državi članici, v kateri ima sedež;
• če je delavec, napoten v državo članico, na voljo podjetju, ki ima sedež v drugi državi članici;
• če je delavec zaposlen v državi članici zato, da ga podjetje, ki ima sedež v drugi državi članici, pošlje podjetju v tretji državi članici.

Delodajalec ter samozaposlena oseba sta dolžna Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije sporočati vsakršne spremembe teh pogojev, ki se zgodijo v obdobju trajanja napotitve.

To velja zlasti v primeru:

• če napotitve, za katero je bila podana zahteva, ni bilo;
• če je bila napotitev prekinjena;
• če delodajalec napotenega delavca premesti v drugo podjetje v državi pošiljateljici.

Za prekinitev napotitve na delo v tujini gre v primeru, ko taka prekinitev traja 2 meseca ali več, ne glede na sam razlog prekinitve (zdravstveni ali družinski razlogi, itd.). Zato je v tem primeru možna nova napotitev druge osebe za obdobje do izteka prvotne napotitve (napotitve, ki je bila prekinjena) za dokončanje določenega dela.

Ko pa gre za kratke prekinitve (pod mejo dveh mesecev), pa to ne pomeni prekinitve napotitve in obdobje napotitve teče normalno dalje. Zaradi takšnih prekinitev se celotno obdobje napotitve v nobenem primeru ne podaljšuje.

Ko delavec zaključi prvotno 24-mesečno obdobje napotitve, ni mogoče odobriti novega obdobja napotitve za istega delavca, isto podjetje v isti držav članici, dokler od izteka prejšnjega obdobja napotitve ne pretečeta vsaj dva meseca. Pri tem gre za primere, ko se je izteklo prvotno 24-mesečno obdobje ene ali večih napotitev.

Enako obdobje mora preteči tudi v primeru, ko je na isto delo k istemu podjetju v tej državi napotena druga oseba, z namenom, da nadomesti osebo, ki ji je poteklo 24-mesečno obdobje napotitev.

Pri napotitvah na delo je zelo pomembno načrtovano obdobje napotitve, saj se glede na to ugotovi, kateri postopek je potrebno uporabiti in sicer, če gre za obdobje napotitve do 24 mesecev, potem se uporabi postopek napotitve na delo v tujino za dobo do 24 mesecev ali v primeru, da bo napotitev trajala več kot 24 mesecev, vendar ne več kot 5 let, potem se uporabi postopek napotitve na delo v tujino za dobo nad 24 mesecev.

Delovni pogoji

Za napotenega delavca bodo veljali delovni pogoji v državi gostiteljici, če so ugodnejši od pogojev v matični državi. Ti delovni pogoji se nanašajo na minimalno plačo: vaša plača ne sme biti nižja od minimalne plače države gostiteljice oziroma plače, ki jo za vaš sektor zaposlitve določajo splošno zavezujoče kolektivne pogodbe (če veljajo v državi gostiteljici),  najdaljši delovni čas, minimalni počitek, zdravje in varnost pri delu, pogoji, ki veljajo za najemanje delavcev prek agencij za začasno zaposlovanje, delovni pogoji za nosečnice, ženske, ki so pred kratkim rodile, in mlade (mlajše od 18 let), enako obravnavanje moških in žensk in druga pravila za preprečevanje diskriminacije

Če tako določa zakonodaja državi delavca, mora delodajalec kriti tudi njegove stroške potovanja, prehranjevanja in bivanja v državi EU, kamor je delavec napoten. Te dodatke je treba plačati poleg minimalne urne postavke.

Druge pravice

Če je delavec napoten na delo v drugo državo EU, ne potrebuje delovnega dovoljenja – razen če je iz Hrvaške napoten v Avstrijo, ker tam še vedno veljajo omejitve v nekaterih panogah. V tem primeru ni treba pridobiti priznanja poklicnih kvalifikacij, vendar je za nekatere poklicne dejavnosti potrebno predložiti pisno izjavo.

Če je delavec za daljše obdobje napoten v drugo državo EU, se mu lahko njegova družina pridruži na podlagi njihovih pravic državljanov EU in ne kot vzdrževani družinski člani.

Socialna varnost med napotitvijo v tujino

Če napoteni delavec želi ostati vključeni v sistem socialne varnosti v svoji državi, mora sam ali njegov delodajalec zahtevati obrazec PD A1 pri nosilcu socialne varnosti v matični državi. Obrazec PD A1 je veljaven samo 24 mesecev. Če napotitev v drugo državo EU traja dlje, se lahko bodisi zavaruje v sistemu socialne varnosti države, v katero ste napoteni na delo, bodisi, zaprosi za podaljšanje veljavnosti njegovega socialnega zavarovanja in ostane zavarovan v sistemu socialne varnosti matične države.

Podaljšanje socialnega zavarovanja se odobri, če se o tem dogovorijo organi obeh držav in je to v interesu delavca.

Pred napotitvijo mora delodajalec za organe v državi gostiteljici izpolniti predhodno prijavo in v njej navesti kraj napotitve, trajanje napotitve, kontaktne podatke in, druge ustrezne informacije.